Vsi smo si kdaj zaželeli, da bi bili odrasli in v veliki večini, si odraslosti nismo predstavljali tako kot jo sedaj živimo. Vsem se je zdelo, da je odraslost čas, ko ni odgovornosti. Torej ni domačih nalog in ti nihče ne »teži«, če smem uporabit izraz, ki smo ga kot najstniki uporabljali za odnos s starši/učitelji.

Odrasli gledamo nazaj na svoje izkušnje in želimo vzgajati v dobro otrok. Hitro pademo v past, da odgovornost prevzemamo nase. Lep primer je, ko otrok lahko en dan v tednu prinese svojo igračo in jo pozabi. Vse pogosteje se zgodi, da se starš opraviči in če jo le lahko, jo tekom dopoldneva prinese. Poznano? Bistveno boljša rešitev je, če z otrokom doma naredite tedenski prikaz in označite dan, ko ima otrok različne obveznosti (tudi to, kdaj lahko prinese igračo v vrtec). Zvečer pogledate kateri dan sledi in pripravi potrebno. Kmalu boste ugotovili, da otrok zmore sam in da je to ravno pravšnja odgovornost zanj.

 

PREBERITE TUDI: Kaj narediti, ko otrok noče v vrtec? (nasvet vzgojiteljice)

 

Dragi starši – ko otroci razumejo sistem, to lahko odmislite. Seveda se lahko zgodi, da kljub obvladovanju sistema, otrok pozabi in takrat je pomembno, da pokažete razumevanje za situacijo in pomagate otroku k čim bolj mirnemu in sprejemljivemu preživetju v smislu » … danes si pozabil igračo, misliš, da ti jo bo kdo posodil? Ali imate v vrtcu kakšno igračo s katero se rad igraš? Razumem, da si žalosten, boš povedal, da si pozabil in jo boš pokazal prihodnji teden …«. Seveda lahko na vratih poveste vzgojiteljici, da je otrok žalosten, ker je pozabil igračo in sem prepričana, da ga bo potolažila tudi vzgojiteljica. Otrok pa se bo naučil pomembne lekcije, da je biti odgovoren dobro, saj imaš igračo, ki si jo želel. Naslednji teden bo verjetno večkrat vprašal, če je že pravi dan in kar nekaj časa ne bo pozabil igrače.

Prav je, da otroku damo odgovornost in s tem kažemo, da ga cenimo, da verjamemo vanj in v njegove sposobnosti. Odgovornost naj bo primerna in dovolj velika, da bodo posledice neodgovornega ravnanja sprejemljive. Za sprejemanje odgovornosti zastavljajte vprašanja: Prebereva pravljico ali boš pogledal eno risanko? Boš oblekel modro ali rumeno spodnjo majico? Boš jedel mlečni riž s kakavom ali brez? Izbira naj bo vam sprejemljiva in v danem trenutku primerna. Če bo izbral risanko in potem želel še pravljico, ni nič narobe, če mu pojasnite, da bo jutri ponovno imel tako odločitev in če bo želel, bosta prebrala pravljico. Seveda na izbiro lahko daste tudi dve različni pravljici.

Razumem, da je včasih težko narediti prav, dolgoročno pa se vsaka prava in ne najlažja odločitev obrestuje.

 

Dragi starši, zmorete!

Vzgojiteljica Miriam

 

---

Miriam Kalan navdušuje delo z ljudmi, še posebej z najmlajšimi. Po duši naravoslovka, ki je matematiko in fiziko zamenjala za predšolsko vzgojo. Učiteljica plavanja, animatorka in strastna potapljačica, z veseljem barva platna in obraze. Radovednost jo vodi do različnih formalnih in neformalnih znanj, ki jih z veseljem tudi deli.

Z vami diplomirana vzgojiteljica, ki poleg vseh ostalih izkušenj in interakcij, že vrsto let "hodi v vrtec" in temu pravi poslanstvo. Hkrati pa ohranja jezikavo trmoglavko, ki jo žene, da bi vsak zakaj imel svoj zato.

 

 

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.