1. Privlačiva se.

Čeprav nekateri psihologi trdijo, da so tudi načrtovane poroke brez telesne privlačnosti lahko recept za uspešno partnersko razmerje, narava z izločanjem feromonov, ki nas partnerje bolj ali manj pritegnejo skupaj, dokazuje, da ne smemo zanemariti telesne ravni.

Ki je pa seveda le prva stopnica k partnerski privlačnosti, ki obsega tako telo kot osebnost, značaj in energijo, ki jo izžarevamo.

Vas je partner nekoč privlačil, vendar ugotavljate, da je te privlačnosti vse manj? Čeprav nas mediji poskušajo prepričati, da je problem le v z leti pridobljenih kilogramih, se prava težava po navadi skriva v partnerskih težavah, zamerah in ranah, ki nam onemogočajo, da bi partnerju zaupali in se mu predali tako kot nekoč.

Zato vzrok pomanjkanja privlačnosti, ki pride s časom, iščite globlje.

 

PREBERITE TUDI: Kaj način spanja v postelji pove o partnerstvu?

 

2. Rada se druživa in se razvijava drug ob drugem.

Težave parov, ki partnerstvo vzdržujejo na daljavo, dokazujejo, kako zelo je za trdno ljubezensko razmerje potrebna fizična bližina. Pa vendar tudi samo to, da dihamo drug ob drugem, ni dovolj.

Za uspešen ljubezenski odnos je pomembno, da nam je v družbi človeka, s katerim smo v odnosu, prijetno in lepo. Da se torej radi družimo z njim oziroma skupaj z njim doživljamo vse vzpone in padce življenja.

Pogosto se partnerji ne razidejo zato, ker bi ljubezen med njimi povsem umrla, temveč zato, ker vse težje prenašajo družbo drug drugega. Ker njihov odnos zaradi nerešenih težav in dolgoletnih zamer postaja vse bolj nevzdržen in kronično boleč.

V takšnem primeru je strokovna pomoč zelo dobrodošla in boljša rešitev kot ločitev, saj vas v naslednjem razmerju čakajo podobne ne(raz)rešene težave.

 

3. Sva ne le ljubimca, temveč tudi najboljša prijatelja.

Čeprav vsak prijatelj ne more biti tudi ljubimec oziroma partner, pa je nujno, da je partner tudi pravi oziroma najboljši prijatelj. Ljudje smo namreč celovita bitja, zato telesna intimnost kar sama kliče tudi po psihični intimnosti oziroma obratno - šele, ko smo z nekom lahko psihično intimni, se mu lahko tudi telesno povsem predamo.

Ko namreč partner ni več naš prijatelj, zelo kmalu tudi težko ostane le ljubimec, ki se mu predajate z vsem bitjem – telesom, srcem in dušo.

In ker je partner tudi prijatelj, o katerem največ vemo, se v trenutkih užaljenosti ali prizadetosti hitro zgodi, da to vede ali nevede, zanalašč ali ne, izkoristimo. Ko boste torej naslednjič v dilemi, ali bi nekaj rekli ali ne, storili ali ne, najprej premislite, ali bi to rekli oziroma storili tudi prijatelju, ki ni vaš ljubimec.

 

PREBERITE TUDI: Najbolj ujemajoči astrološki pari so ...

 

4. Drug do drugega sva vedno spoštljiva, tudi ko sva jezna.

Temeljni kamen vsakega medčloveškega odnosa, ne le ljubezenskega, je vzajemno spoštovanje. In to ne tisto vsiljeno spoštovanje z vikanjem in onikanjem, temveč pristno spoštovanje, ki od obeh partnerjev zahteva veliko samokontrole in samoregulacije občutkov, ki bi nas lahko potisnili v nespoštljivo vedenje.

Po navadi meje spoštovanja v odnosu prestopimo takrat, ko smo prizadeti oziroma, ko se počutimo napadene. Takrat pograbimo vso »orožje«, ki nam je na voljo, in brez premisleka udarimo nazaj. Tudi na nespoštljiv način, ki ga kasneje, ko se umirimo, obžalujemo.

Zato bodite pozorni na svoje vedenje do partnerja predvsem takrat, ko ste razburjeni, jezni in prizadeti.

5. Drug drugemu zaupava.

Če je spoštovanje temeljni kamen vsakega medčloveškega odnosa, je zaupanje temeljni kamen vsakega varnega odnosa. Če namreč partnerju ne zaupate, se v odnosu z vami ne bo počutil varnega, sproščenega, sprejetega in ljubljenega.

Zaupanje je seveda težko oziroma nemogoče izsiliti. Še posebno, če vam je partner (že) lagal oziroma imate predhodne negativne izkušnje z zaupanjem in nezvestobo. Pa vendar ne pozabite, da niste naivni, če v ljubezni na nek način slepo zaupate, saj je možno vsakega človeka, ki zaupa, pretentati.

Ste se zalotili, da preverjate partnerjeve SMS-je, e-pošto in zgodovino na spletu? To vsekakor ni znak zaupanja in zdravega partnerskega odnosa. Če imate težave z zaupanjem, jih ne skrivajte, temveč s o njih pogovorite s partnerjem, kakšno drugo odraslo osebo ali psihoterapevtom, ki vam bo pomagal poiskati vzroke nezaupanja.

 

PREBERITE TUDI: To morata storiti preden zanosita!

 

6. Drug z drugim prostovoljno in svobodno deliva svojo notranjost.

Da je lahko odnos med partnerjema živ, morata biti partnerja povezana. In ljudje se povezujemo tako, da drugega spustimo v svoj notranji svet. Da mu povemo, kaj čutimo in mislimo, ter se zanimamo, kaj drugi čuti in misli.

Seveda se lahko povezujemo in komuniciramo tudi brez besed, toda po navadi je takšna tiha komunikacija možna šele, ko se ujamemo na besedni ravni oziroma, ko imamo občutek, da partnerju lahko povemo vse, kar nam leži na duši.

Deliti svojo notranjost pa še ne pomeni, da si partnerja povsem (po)lastimo in da se nam je partner dolžan odpreti. Predajanje drugemu je vedno svoboden proces, ki se ga ne da izsiliti in izsiljevati.

Če se sami težko odprete ali je partner bolj zaprte sorte, bodite potrpežljivi in cenite to, kar si zaenkrat lahko podarita.

 

7. Sprejemava se točno takšna, kot sva. Z vsemi "napakami" vred.

Da se lahko v ljubezenskem razmerju zares počutimo videni, slišani, cenjeni in ljubljeni, nas mora partner sprejeti točno takšne, kakršni smo.

Pri čemer sprejeti nekoga ne pomeni, da ti je na človeku vse všeč in najbolje. Tako kot se človek z zdravim samospoštovanjem zaveda vseh svojih prednosti in slabosti ter verjame, da je točno takšen, kot je, ok, tudi sprejemanje drugega pomeni, da so nam pri njem nekatere lastnosti všeč, druge pa ne, toda se ne trudimo (več), da bi ga spremenili.

Če partnerja pogosto primerjate z idealnim partnerjem, kakršen bi lahko bil, če bi se »le malo bolj« potrudil, ga v resnici še niste sprejeli. Pri tem ne pozabite, da je sprejemanje drugega nemogoče, če takšnega zdravega sprejemanja še niste opravili v odnosu do samega sebe in razvili zdrave samoljubezni.