Imate občutek, da je čas za prve kašice oziroma uvajanje goste hrane, pa ste ob kopici nasvetov iz okolice povsem zmedeni?

Niste edini, saj o uvajanju goste hrane obstaja kar nekaj različnih smernic, pa tudi mitov. Preverite najpogostejših pet.

1. Mit: Če otrok kaže zanimanje za hrano, je pripravljen na uvajanje goste hrane.

Resnica: Ne drži. Otrok morda res kaže zanimanje za hrano (jo želi prijeti v roke, se slini ali celo trese od želje po hrani), toda to še ne pomeni, da so njegova prebavila nanjo tudi zares pripravljena.

Za to, da je otrok sposoben hrano dobro sprejeti in prebaviti, mora biti sposoben sam sedeti in držati glavo pokonci, prav tako pa mora biti sposoben hrano požreti. Če otrok, ko mu v usta potisnete žličko, še vedno iztegne jeziček iz ust (kot pri sesanju), s prvimi obroki še malo počakajte.

2. Mit: Začeti je treba s kašicami.

Resnica: Ne drži. Če ste otroku prvo gosto hrano ponudili pri šestih mesecih in več, mu lahko ponudite tudi trdo hrano. Pri tej starosti so jo namreč dojenčki sposobni "žvečiti" tudi brez zobkov. Otroku lahko ponudite kos mehkega sadja ali zelenjave, kar bo za otroka velik razvojni izziv. Vadil bo samostojno hranjenje, žvečenje, fino motoriko in še kaj. 

In še opozorilo: Nikoli ne puščajte dojenčka samega s hrano, pa čeprav gre le za minutko. To velja tudi v avtomobilu! Pri izbiri hrane pa se izogibajte majhnim okroglim koščkom hrane, ki bi otroku lahko zdrknili v sapnik.

PREBERITE TUDI: VIDEO - Kako pomagati otroku, če se duši?

3. Mit: Prvi obroki naj bodo neslani, nasladkani in nezačinjeni.

Resnica: Čeprav splošne smernice staršem v prvih mesecih uvajanja goste hrane prepovedujejo tako sol in sladkor kot začimbe, raziskave kažejo, da je resnica ravno obratna. Prej kot otrokom predstavimo raznolike okuse, bolj si razvijejo brbončice in so tudi v kasnejših letih bolj odprti za nove okuse in jedi.

Tako da v sadne kašice brez zadržkov dodajte cimet, kumino v zelenjavno juho in česen v pire, če naštejemo le nekaj začimb, ki se jih starši po navadi izogibajo. Previdni bodite le pri sladkorju (raje izberite med in druga naravna sladila) in namesto navadne rafinirane soli izberite himalajsko sol, pri čemer tudi s slednjo ne pretivarajte.

4. Mit: Treba je začeti s točno določenimi živili.

Resnica: Če nakateri trdijo, da je treba začeti z zelenjavnimi ali/in sadnimi kašicami, drugi strokovnjaki svetujejo uvajanje z riževimi in drugimi žitnimi kašicami. Komu verjeti? Znanstveniki pravijo, da v resnici ni važno, s katero hrano boste začeli, samo da bo imela dovolj železa in drugih za dojenčka pomembnih hranil.

Seveda je pri tem dobro upoštevati, da začnete s hrano, ki je lažje prebavljiva in postopoma preidete na težje prebavljivo meso, stročnice in vlaknine. Pri tem ne pozabite, da se otrokova črevesna flora še razvija, zato bodite ves čas pozorni na otrokovo blato in druge znake, ki bi lahko pokazali, da otrok nove hrane ne prebavlja in prenaša dobro. V tem primeru še malo počakajte z uvajanjem tega živila.

5. Mit: Z alergenimi živili počakajte do enega leta.

Resnica: Kanadska študija o alergiji na arašide iz leta 2015 je pokazala, da prej, ko so otrokom, ki so imeli povečana tveganja, da bodo razvili alergijo na arašide, na jedilnik uvedli arašide, manjša je bila pojavnost alergije na arašide. Podobno so ugotovile tudi številne druge znanstvene študije o alergijah pri otrocih, ki so sledile.

To seveda ne pomeni, da boste dojenčkom dajali oreščke (kar je nevarno že zaradi možnosti zadušitve), toda če boste svojemu malčku, ki spoznava gurmanski svet, kakšen orešček ali drugo t. i. alergeno hrano dodali jedem oziroma ta živila dodali v majhnih količinah v domače instant kašice, ste v resnici zmanjšali možnost, da bi otrok razvil alergijo na ta živila.

PREBERITE TUDI: Pomivalni stroj povzroča alergije pri otrocih!