tipka
|
Vem, da se je v vseh teh letih, kar potujem marsikje marsikaj popravilo, celo eno pohvalo sem prebrala za en kamp, ki bi ga jaz dala na prvo mesto najbolj groznih dopustov, ne bom jih omenjala, očitno so se popravili, naj jim bo.
Torej si zasluži prvo mesto en dalmatinski kraj. Vsi tranzitni kraji so si precej podobni, vrh vsega je še takšen mali kraj, da me kdo ne spozna , raje ne povem, kateri.
Cesta do aparmaja tako lepo ozka, zavita, strma in brez zaščitne ograje, da sem vesela, da sem samo skarambolirala avto, da nisem zgrmela na ovinku v prepad. Še zdaj me je groza tiste ceste, zaradi norega mladostnega poguma nismo spakirali in šli domov, danes se niti v sanjah več ne bi upala voziti po tisti cesti.
Temperatura je bila 35 do 40 stopinj. Zaradi požarov so nad nami neprenehoma letali helikopterji, ki so hodili po vodo v morje. Jutranja temperatura ni bila nikoli pod 30 stopinj. Klime nismo imeli. Ves dan smo poležavali, brali, spali, na plažo smo si upali komaj od 18. ure dalje, ker je bilo prej sonce premočno in zrak prevroč, zamislite si savnanje brez prestanka.
Obadi so bili tako nadležni, da sem na plaži ves čas krilila z rokami, to me je še dodatno utrudilo.
Plaža je bila mešanica proda, stekla in smeti.
Do plaže smo morali čez magistralo. Od utrujenosti in vročine smo bili tako zblojeni, da je eden od otrok v tistem, ko smo čakali ob cesti, mimo so vozile kolone, stopil na cesto brez da bi se tega zavedal, gledala sem ga, stal je, brezvoljno, nepremično, gledal naprej, potem pa kar naenkrat dva koraka in že je bil na cesti. HVALA, HVALA, HVALA vozniku, ki je bil toliko priseben, da je ustavil, še danes mi ni jasno, kako mu je v tistem drobcu sekunde to uspelo, jaz sem samo stala in gledala. Informacija, da je nekaj narobe še sploh ni prišla do mojih možganov, ko je voznik že stal na bremzi in se uspel ustaviti deset centimetrov od otroka. Če bi bil pijan, utrujen, pod vplivom kakih tablet,... bi bil moj otrok danes  .
|
Natisni
, ki je spal zgoraj zletel s postlo vred na mene. Balkon pa tak majhen, da se dva nista mogla gori srečat... vglavnem, po dveh dneh sva spakirala in šla domov 
GROZA!!!!!!!!!!!!!
