|
liliana -> RE: Vzeli smo dudo, sedaj pa štala....Kaj naj? (8.3.2011 15:00:19)
|
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
hehe, pety, saj veš: jaz sem "softy mami"[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] (ta izraz je izumil moj brat), ampak res se mi zdi neumno matrat otroka, če se da isto dosešt s kako manj bolečo in prav tako neškodljivo metodo. Moja mami se še spomni, ko ji je dudo odnesel parkelj in je mela tako traumo, da je potem njena mama tekla za parkljem, da naj jo da nazaj (sicer je bila seveda prej zmenjena s parkljem, da jo bo odnesel)... ker mala je bila čisto paf. Mami se je še doooolgo potem straaaašno bala parkljev... (in nas ni nikoli z ničemer strašila[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] )
Ronja je mela dudo samo za zaspat, smo se odvajali, da je vedno večkrat zaspala brez, ker smo jo dali malemu slončku, ki je istočasno hodil spat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] , potem smo jo pa pozabili vzet na morje (najprej sva mislila samo rečt tako, potem sva jo pa čist res pozabila[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] ). No, tam je komot sprejela, nobenega problema, nobenega joka, nič. Ko smo prišli čez 1 mesec domov, pa prva stvar: "dudo". sva bila čisto paf, da si je zapomnila! Ampak potem sva rekla,da je zdaj pa res prestara zanjo, pa da je bila na morju čisto ok brez, pa je komot sprejela. Tako da res ni bilo nikoli takih strašnih jokov: niti pri odvajanju od dojenja (razen od nočenga, ker se je pač mudilo: bila sem noseča, hodila sem v službo in non stop bruhala, zmatrana... takrat se je res jokala, ampak ni dolgo trajalo, pa lubi jo je skoz cartal vmes - če je mene zavohala, se ji je čist strgalo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] ). Tudi odstavila se je sama, pa zdaj Lejlo odstavljam in zaenkrat kar dobro kaže[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] . Res dlje traja, samo eni nismo narejeni za tiste "špon" variante[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] .
nisem sicer tako striktna kot recimo lilijana, da bi rekla, samo stvari, pri katerih mislim za vsako ceno vztrajat, imam pa precej razdelano, kje se res ne pogajamo in to je zlooo malo stvari, vse so pa vezane na varnost (privezat v avtu, roko za čez cesto, čelade na biciklih, itd... Večino stvari se pa večino časa da zdilat. Imam slabe dneve, ko se mi to ne da in morata malidve to pač sprejet, hehe.)
Pri vseh ostalih pa probam prit skozi brez nekega strašnega traumiranja, enostavno zato, ker se mi zdi, da se to pri mojihdveh da. Čisto verjamem, da se ne da pri vseh otrocih ali pri vseh starših, ampak mislim, da imaš tudi ti občutek, da bi se pri tvoji dalo, zato ti pa ne da mira. Ti jo najboljše poznaš in po moje res ne moreš naredit ne vem kake štale z dudo brez cuclja (saj lahko rečeš, da se je nekam zahakljala, pa je cucelj odletel, ko si jo potegnila ven). tudi če bi jo obdržala, saj sesat je itak ne more.
Jasno, da vsak otrok kdaj trmari in tuli za brezveze, samo mislim, da se večina mam ne sekira prav strašno za tisto tuljenje. Saj ga ni tako težko ločit od tega, ko je otroku res hudo. Mogoče se sliši podobno, ampak meni se zdi čisto drugačno.
Sicer se jaz držim pravila, da če ne vem/nisem prepričana, potem rajši krivega izpustim kot nedolžnega obsodim (torej rajši potolažim otroka, ki mogoče izsiljuje kot pa da bi najurila otroka, ki mu je mogoče res hudo; se mi zdi, da tako naredim manj škode. Se mi zdi, pa da večinoma kar zadanemo, saj se poznamo:).
Problem je samo takrat, kadar otrok pop* zaradi bedarije in torej trmari brezveze, ampak pravi razlog je pa nekaj globljega in mu je v resnici tam not hudo. Takrat pa včasih res ne vem, kaj naredit v tistem momentu svete jeze. Potem ko se umiri, se že zmenimo, pa zrihtamo pravi razlog, pa je ok, samo v tistem hipu pa ne veš, kaj je prav.
Hehe Ronja......zanimivo a ne, da do v bistvu istih spoznanj pride človek tudi, če ne vzgaja po reglcih iz knjih......[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]ker v nekaterih pogledih delave v bistvu enako......
Da te malo dopolnim.......pač vsak si postavi prioritete, kjer se ne pogaja z otrokom (vsaj naj bi si jih po moje, ker je potem bistveno lažje za vse, za starše in za otroke[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image])......ker otrok postane hitro zmeden, ko 10 ali 20 krat eno stvar lahko, potem pa naenkrat več ne sme.....in kako naj pokaže to svojo zmedenost......kot tako, da tuli in se meče po tleh......
npr. jaz se ne pogajam pri stvareh, kot so: oblačenje zjutraj in odhod v vrtec ter v službo, prečkanje ceste in parkirišča, ko mora odraslega vedno držati za roko, obnašanje v trgovini (do te mere, da jaz se ne bom pogajala z njo, da pa bi zdaj imela to in to in vsakič nekaj več in potem njene izpade metanja po tleh opravičevala s tem, da je pač odločen otrok), ne sme metati hrano okrog sebe in na tla.......
In če že od začetka vztrajaš pri teh stvareh, kjer ni pogajanja je kasneje bistveno lažje.....
Se pa ne ubadam in se nisem nikoli ubadala s takimi stvarmi kot so omjevanje hrane, omejevanje gledanja televizije, računalnika, odvajanje od dude, odvajanje od plenic, tudi pri odhodu v posteljo nisem bila striktna in hodi spat, ko je zaspana, včasih ob 8, včasih od 9, na počitnicah pa še pozneje.....
Meni se pač zdi, da je pomembno to, da starš SAM VE, kaj hoče.....ne pa, da določeno obdobje nekaj dovoli, potem pa naenkrat ne bi več več dovolil......
Pri stvareh, ki se mi pa ne zdijo pomembne, pa se običajno dogovarjam, oz. jo "zmanipuliram" tako, da na koncu brez joka in ihte stori tako, kot jaz hočem......in nemalokrat pa ji tudi popustim.......
Je pa res, da jaz ob kakih izpadih trme nisem zatravmirala in se "ukočila" v smislu "Kaj pa delam narobe?" ampak sem jih vzela kot dela odraščanja otroka in sem poskušala tako tudi odreagirati......in če sem videla, da je izpad trme posledica otrokove nemoči, sem jo vedno stisnila k sebi in pomirila.......nekateri izpadi pa niso posledica otrokove nemoči ampak zgolj izsiljevanje oz. doseganje svojega ter preizkušanje kam lahko gre....kot starš, pa moraš pač prepoznati to......
In sigurno sem ga že kje tudi kiksnila......samo bog pomagaj.....nisem popolna in v bistvu tudi nočem, da moj otrok postane popoln.....robot.......
|
|
|
|