Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II
Ne, ni ga treba izrekat.
Ucni proces je tako nastavljen, da se enostavno moras dolgocasiti, sploh ob kaksnih spicah, ko se non-stop samo sprasuje in čisti zaostanke za nazaj, vsaj pri nas je bilo tako. 14 dni zivega dolgcasa v soli, sprasevanja in sprasevanja cele ure...kot da med letom ne bi bilo snovi, o kateri bo lahko pokazali znanje  .
In takrat moras postati podivjan...tudi ce si vzgojen. Pri nas so ucitelji reagirali razlicno, eni so dovolili, da sem brala ali poslusala walkman (to je bilo v mojih casih) ali delala naloge od drugih predmetov, ce je kaj bilo. Eni so bili bolj zaprte narave in tega niso dovolili. No, tam sem ze poskrbela, da se niso dolgocasili... . Rezultat je bil ta, da sem pri njihovi uri lahko manjkala v teh spicah (juhuhu, ce je bila zadnja....) oz. na njihovo enostavno nisem prisla in kao ni nihce opazil. Bilo je pa tudi tako, da sem cel dan ostala doma.
Mislim, da sem imela kar sreco z ucitelji. To je bilo v srednji soli.
V osnovni ni pa nihce tezil, ce sem pri njegovi uri pocela kaj drugega (razen klepetanje so omejevali... ), kolikor se spomnim.
Drugace pa mislim, da ni treba biti tako strog in zapet...nekaj nagajivosti je otrokom vedno treba dovoliti.
Ja, jaz sem bila čist enaka. In absolutno se tukaj strinjam s tabo mič, da je šola ravno v smeri -nezanimivosti- najšibkejša. Nekaj so krivi učni načrti, nekaj učitelji sami. To se absolutno strinjam. Tukaj tudi absolutno podpiram ideje nizozemcev, kot pravi splišni, vendar se moramo zavedati, da nepovezanosti učnih načrtov razredov po vertikali še vedno pri nas ni, še po horizontali ne. Naredimo jih povezane morda še nekako lahko učitelji prve triade, ki sami učimo vse predmete, višje je mnogo težje. To ni izgovor, strinjam se, da bi bilo v tej smeri treba veliko migati, ker to je še vedno nezaslišano, da ne zmoremo privleči dovolj zanimivega materiala v naše šole - pa ne v smeri izdelovanja plakatov, kar je nesmisleno, ampak v smeri brskanja po literaturi in navduševanja učencev v neki smeri bolj, kot je to ta hip. Meni se zdi, da
sicer znam otroke večinoma navdušiti, vendar nas zelo omejujejo učni načrti - sama bi lahko o kakšni snovi tedne dolgo imela krasen pouk, pa ne smem, ker smo omejeni npr. pri okolju na eno samo uro, v kateri moramo usvojiti določen cilj. Čas je tako skopo omejen, da je to največja ovira. Ne smem se zadržati več kot toliko. Tako piše v učnem načrtu, ki želi, da otroci vedo milion informacij, samo tako za mimograde, za btw, nikakor ne zares, ker to se ne da v resnici kvalitetno usvojiti, kvalitetno znati v tako kratkem času s tako goro info. Zato ves čas kot star papagaj trobim, da so učni načrti preobsežni za neko res kvalitetno delo - pa če mi to kdo verjame ali ne.
Vendar se je nekaj v času med našo šolo in zdajšnjo šolo spremenilo. Otrok, ki si tako "malo" upajo, kot sva si midve mič, skorajda več ni. Taki so zdaj najbolji idealni sploh. No, malo pretiravam, recimo da jih je pol ali malo več. Obstaja pa določen procent res nevljudnih, nesramnih, egocentričnih otrok, brez občutka za sošolce, o katerih naša generacija ni imela pojma. Sama govorim o tem procentu, mič, ki ne spada v podobo najhujšega gangsterja naše generacije. Ne pretiravam, prisežem da je temu tako. Če ne bi tega sama doživljala, bi si jaz popolnoma enake reči mislila na podlagi svojih izkušenj, kot ti. Brez najmanjše različice. Tako da popolnoma razumem tvoj point, ki mi je smiseln v smeri dolgočasne šole, kar je res, v marsikaterem delu svoje usmeritve in določil, funkcioniranja.
Strinjam se tudi s primoža. Vzgoja se začne in konča doma in učitelji bore malo lahko vplivamo na to. Nima posebnega smisla se ure in ure ukvarjati s takimi otroki, kar smo povečini pri nas tudi nehali - dokler ne gre za nekaj večjega. tu gre včasih za širši problem. Tak otrok ti sesuje vse ure, pa ne s klepetanjem, z žaljenjem, pretepanjem, z metanjem reči.... Tega pa vendarle ne mroeš dopustiti, že zavoljo drugih otrok ne, ki imajo pravico do normalnega pouka. V takih razmerah ne moreš zagotoviti niti slučajno zanimivega pouka, ker se ves čas ukvarjaš s tem, kako sploh lahko kaj začneš in si na trnih, kako boš sploh lahko kaj speljal skozi. Gre v tistem hipu za dve odgovornosti. Ena je odgovornost do drugih otrok, katerim moraš zagotoviti varnost. Druga je odgovornost za to, da moraš te iste otroke nekaj naučiti - kljub nekemu totalnemu motečemu faktorju v razredu. Kako zdaj to narediti? Ali ga ignorirati, izločiti, kar mnogo ravnateljev ne pusti, ali raje poskušati s svojim načinom vzpostaviti nek določen red, spoštovanje - moram reči, da v takih razredih pri takih posameznih "delikventih", kar je edini kolikortoliko primeren izraz za te otroke, praktično noben učitelj ne funkcionira normalno. Ne gre za to, da bi nekdo lahko, drugi pa ne, ker nima avtoritete. Gre za to, da nihče ne more. Če ti npr. otrok lula v razredu v koš za smeti, ker rad zbuja pozornost, ali če ti stopi na mizo in pošlje na glas učitelja ali psihologa v p.m. pa še v kaj drugega in ne neha naslednjih 10 minut, če ti z roko pomete vse dokumente iz tvoje mize od jeze.... (naštevam dogodke, ki so mi znani iz različnih šol), če prime zaposlenega za mednožje, če zvrne kosilo sošolcu na glavo, če vrže stol iz nadstropja, če ti zažge stojalo za wc papir, če .... kaj naj kateri od učiteljev stori? O takih otrocih govorim, ne o tistih, ki jim je dolgčas. Ves čas govorimo o otrocih, za katere večina javnosti ne ve, oz meni, da pretiravamo, ker nimajo občutka, kaj se sploh dogaja na šolah. Kam je privedla domača predemokratična vzgoja! Ko pride pa v javnost primer posnet na kamero mobitela iz neke srednje šole, se pa zgražajo, kaj si upajo. To je vsesplošna praksa povsod. Samo govori se ne o tem na glas. Vendar jaz govorim točno o takih primerih. Ogromno jih je. Kot učitelj si moraš zagotoviti lastno varnost in varnost sošolcem tega otroka in brez skrbi,da boste kot starši otroka, ki ima takega sošolca, ki ustrahuje vse od otrok do učiteljev, še kako glasni, da želite ukrepe proti njemu. Ne boste več proti. Še prešolanje se vam bo zdelo sprejemljivo.
|
Natisni
), da se vsako leto soočam s takimi spremembami. Zato pa sem tako pasja
