Gina
|
Jaz se strinjam z mič. Sicer pa imam občutek, da tvoj beži od doma. Večinoma deci, kadar ne zmorejo česa, bežijo. V karkoli že. V posel, šport, h prijateljem, ..... bežijo pač, da jim ni treba prenašati teže življenja. Po moje tudi tvojemu ni fajn. Po moje mu sploh ni fajn. Zakaj se pa za vsako pikico tolk skregata? A se je vredno skregat, ker on nekja reče čez telefon ali pogovor? Zakaj pa to tolk resno vzameš? Reci mu: lupči, jaz imam tudi tebe rada, a pogrešeš objem, na, enega lupčka. A veš, mogoče te v resnici pogreša. Jaz imam eno frendico, s katero ure dolgo lahko čvekava. Če pa pride kateri od najinih decev domov, pa nehava čvekat, ker nama je fajn, ker svoje dece vidiva, ker jima lahko v objem skočiva, pa vprašava, kako sta se imela, pa kaj je novega, ker to njima ful pomeni, nama pa tudi. Midve se itak lohka pogovarjava še ure in ure kasneje popoldan, četudi sta onadva doma. Saj če resno razmisliš, tebe tudi moti, če on ne gre iz neta, kadar ti ravno domov prideš, pa se dela, kot da te ni. moj tudi takrat vse skensla, pa me objame, predvsem me je pa vesel... Če mene vprašaš, se drug človek spremeni, ko se spremeniš ti. Pa ne glede na to, kaj se že dogaja, četudi on sploh ne ravna prav, pa četudi samo beži, pa se neodgovorno vede, se ne bo mogel, dokler ne bo čutil drugače, sebe spremenit. Če bi se ti spremenila, če bi se ga vedno razveselila, če te ne bi tolk prizadelo, kar on reče, pa bi jemala vse skup malo bolj športno, neresno, čez eno uho not, čez drugo ven, pa če bi znala uživat življenje brez njega..... bi se tudi on tebe veselil in življenja v vaši familiji. Veselil bi se priti domov, ker bi mu bilo tam fajn. Ne vem, morda se motim, samo filing imam, da njemu doma ni fajn. Lahko se pa motim, toliko se pa ne spomnim več, kaj si pisala.
|