Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana
In, ja, seveda otrok mora imet meje, to sem že napisala...In odrasli smo tu zato, da te meje postavimo. Seveda je veliko enostavnejše dat eno po riti, kot pa pregovarjanje, ker vzgoja je zahteven proces, ni za lene Lažje je dat otroku eno po riti, ko že 15-najstič naredi kaj narobe in potem umirjati svojo vest s tem, da je bil poreden in je zaslužil...Nasilje kot vzgojna metoda pri otrocih ne vodi do tega, da otrok starša spoštuje in upošteva ampak se ga boji....Nasilje ne uči razlikovati dobro od zla, ampak uči, da je ok nekoga udarit, če si močnejši od njega.Nasilje ne uči spoštovati meje, ampak uči, da se otrok boji posledic, ki sledijo kadar te meje prekorači. Če otrok dobi eno po riti, ko prestopi mejo ga s tem ne naučimo nič, otrok pa lahko postaja vse bolj nesiguren v sebe, ker ga je strah avtoritete in pa posledic (ene po riti)..
Stalno se ponavlja kako zelo pomembni so pri vzgoji geni, ampak po moje ni ravno tako..Podeduješ lahko barvo las, oči, višino, deloma tudi temperment, vendar je otrokova osebnost in njegova sposobnost kako bo doživljal samega sebe v družbi in kako se bo v družbi obnašal odvisna od tega, kako se odrasli, ki tega otroka obkrožajo, do njega obnašajo...
Joj, skuštrana, kdaj boš dojela, da nekateri otroci nikdar, ampak nikdar ne upoštevajo meja, ki jim jih nekdo postavi z besedo. Imela sem enkrat enega otroka v šoli, ki je mirne duše prevrnil klop in vrgel stol čez razred, mama je pa rekla, da je pač jezen, da mora izživet, da naj ga pustimo pri miru, da doma se ostali odstranijo, tukaj naj pa razred izpraznim. In sem ga morala izpraznit, ker sicer bi kdo dobil stol v glavo. Otrok ni dobil nobenih posledic. Besednih ni upošteval, če so ga zaprli v sobo je šel ven, če so ga kaznovali, tudi ni upošteval in da ne bo zafrustriran, je bilo vedno vse po njegovo. jaz vem, da tega ne dojameš, da nekateri otroci ne reagirajo sploh na nič, ker nimaš takih izkušenj, ampak jaz takih otrok vidim in doživljam veliko. In ja, rabili bi eno čez rit. Vendar ne zato, ker bi se staršev bali, kot pišeš -tvoje ugotovitve so iz leta 1880, ker takrat se je to dogajalo točno tako, kot praviš, samo otroci so bili tepeni z gajžlami in pasovi, pa so bili resnično ustrahovani, naši moderni otroci se pa ne bojijo nikogar in ničesar - nekateri pač , večina njih, zakaj bi se bali, česa bi se bali sploh, nihče jim nič noče. In v takem primeru ne pokažeš otroku, da je nasilje ok, ampak mu pokažeš, da če bo stol metal po lokalu, da mu bosta dva druga stola priletela nazaj ali da mu bo kdo razbil gobec. In bolje je, da mu daš eno čez rit v takih skrajnih primerih, pa ga obvaruješ dveh stolov v glavo in razbitih zob polsedično. In ja, prav je, da se tak neustrašen otrok vsaj česa boji. Tako nasploh moški funkcionirajo. Na strah. Ženske malo manj, prav res.
Nasilje uči, da se moraš bati močnejšega, prav res, uči, da boš dobil posledico. In normalno je to. Enako je s kaznijo. uči, da se moraš bati močnejšega (mamice, ki te odstrani v sobo, ignorira...), ker te bo kaznoval, ne uči te, kaj je prav. Vse je to isto, samo ti se varaš, da je drugače. Ljudje funkcioniramo na osnovi nasilja. In seveda ne ločimo zato dobrega od zla, to je višja stopnja ali pa nižja, kot ti bom kasneje napisala. Dokler pa rinemo skozi okno ali mečemo stole po kuhinji ali počnemo karkoli, brez občutka za soljudi, ki so pred nami v nevarnosti ali če sebe spravljamo v nevarsnto, je pa čisto vseeno, ali ločimo dobro od zlega, bolj pomembno je tisti konkretni hip, da tistega na noben način ne delamo več, pa če se zavedamo zakaj, ali pa ne. A veš, dovolj so imeli taki otroci dopovedovanj in pripovedovanj prej, pa prošenj in razlaganj, ampak, kot sem ti že velikokrat povedala, oni so čisto razumeli vse, vedo v bistvu, kaj je ok in prav(evo, nižja stopnja), vendar ne želijo tako delat.....ker so preveč ego, ker se ne strinjajo z nami, ali ker jim preprosto ni do tega (zato jih je treba prisilit, da ne mečejo stolov po kuhinji, ker je to nevarno).
Nasilje tudi ni vedno zanič. In v končni fazi si ti sama zelo nasilna, saj ti gotovo tudi tvoj to pove. Poglej, nehala sem sploh odgovarjat na tvoje poste, pa si še kar in še kar in še kar težila, ne znaš nehat sploh. Nasilna si. In ja, ok je tako. Sprejmi nasilneža v sebi, pa boš mnogo lažje zadovoljna sama s sabo. Jaz sem sprejela tudi ta del. In verjemi mi, mnogo bolj sem nasilna verbalno, kot sem kdajkoli bila sposobna biti nasilna fizično do kogarkoli. Tako da...sva si kar podobni. IN to je tisto, kar te ful jezi.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Od kod ti tako razmišljanje? Od staršev? Msni so govorili točno nasprotno, da je pomembno, da delaš vse po pameti, po vrednotah in kulturno do soljudi, da si srčen človek. In tako delam, niso mi pomembni sosedjhe, pomembni so mi otroci kot taki, njihovo razvoj, sreča. Otroku privzgajaš določene norme, ker želiš, da se razvije v odgovornega in uspešnega posameznika, ki bo znal funkcionirati v družbi, ki bo znal premagovati težave in predvsem delaš vse zato, da bo njemu lažje in dobo in ok. Vsaj jaz delam to zato. Kako mu bo dobro, če se ne zna vesti v družbi? Če bo vedno od družbe pričakoval, da tolerira vse njegove štose, tudi če koga podr ali pljune? Kako bo prenesel, da družba pa to ne tolerira, ampak celo kruto kaznuje? Ne štekam.
. 
Gina, tule se pa strinjava 
Če grem kam na kavo imam oči obrnjene vsako na svojo stran 
, takšen postane...Imajo pa vsi otroci svoje razvojne faze in to moramo sprejet..In ne 2-3 letniku dat po riti, ker je začel kazati svojo voljo..To je čisto normalna stvar, postaja mali človek in pomeni, da ne bo večno odvisen od nas..In temu se je treba veselit in podpirat njegovo samostojnost. Seveda v pravi smeri in s pravo vzgojo.. 
