Gina
|
Hi, hi, skuštrana, a veš, malo me spominjaš name v mladih letih. Res. Sem bila tudi jaz tako zelo prepričana, da so otroci sveto, najsvetejše in nedotakljivo. Saj v bistvu so, vendar ne na način, katerega sem jaz zagovarjala. Ali ti zagovarjaš. Če ti bi jaz, skuštrana težila tolk, kot ti teži tvoj otrok, pa bi bila prisiljena biti ves čas z mano, jaz pa bi delala totalne kontre in kričala na ves glas, se metala po tleh, ti pa bi zame odgovarjala, bi me ali zapustila, ali pa bi me klofnila - z vso pravico. Vendar mene ne klofneš, ker ti ne počnem teh reči, ali pa se lahko umakneš, če bi se jaz vendarle spozabila vsak dan nad tabo. Frende lahko izbiraš, otrok pa ne. Ne moreš jih zapustit, ne moreš se obrnit, prisiljena si učinkovati boljše kot ignore ali pogovor. Iz dobljene gmote genov moraš preoblikovati vedenje v neko znosno obliko, kadar je le to malo bolj naporno, neprimerno za med ljudi, v bistvu nevarno za otroka samega. Ti si starš, ti moraš otroka naučiti normalnega vedenja, zaradi njega samega. Da se razvije v odgovorno osebo. Ne rabi otrok nekega starega papagaja doma, ki mu ves čas razlaga in razlaga, on pa sliši bla bla bla, in se nauči kvečjemu tega, da se splača ljudi ignorirat, ker bla bla itak mine. In da je ok, če naredi po njegovo, ker najhujša kazen, ki jo dobi, je razlaga, pogovor. Pa a ti zdrava kmečka pamet ne pove, da to ne more pomagat, kadar drugič ne pomaga (če vzamemo, da te prvič morda ni slišal, ker si stala predaleč)? Se strinjam, da je tepež načeloma zanič. Pomaga v skrajnostih. Vendar zagovarjam tezo, da ena čez rit ne boli nič bolj, kot ignoranca, ali nadiranje, ali poniževanje, ali čustveno izsiljevanje. Če se še tolk braniš, to je vse enako nasilje. Le v naših očeh je eno moralno bolj sporno od drugega. Ponavljam govorim o eni čez rit, ne o pretepanju. Počasi gre pri vas zato, ker ti to dopuščaš. Jaz ne razlagam triletniku, zakaj se mora dati roka. Rečem, da je edino tako varno in konec debate. Poudarek je na tem, da to zahtevam brezpogojno. Ni razprave. Tudi tvoj otrok točno ve, kaj je narobe naredil, brez razlage. Če si jo vsakič, ko ti ni dala roke, dvignila, se obrnila in peljala domov, stran od sprehoda, bo to lahko njena elektrika, vendar ni nujno, če imaš zelo neustrašnega otroka. V nobenem primeru pa ne bo njena elektrika pogovor. Če ji nikdar, kadar bi tulila ne bi dovolila biti v kuhinji za mizo, bi bila lahko to njena elektrika. Če pa čakaš, kdaj se bo madam nehala dreti, da boste lahko pojedli, pa res ne vem, kaj pričakuješ? Njeno usmiljenje? Tebi ni treba tega prenašat. Lahko pa zahtevaš tisti hip, naj se takoj neha dreti ali pa boš vrgla kosilo v smeti. In bi ga vrgla direkt v WC in njo odpeljala proč. In ostala bi brez kosila. Zakaj bi moral imeti človek ventil, da bi butal v zid? Zakaj sploh pustiš, da te tolk daleč pripelje? Če se v trgovini vrže na tla, jo dvigni, zahtevaj, da te pogleda v oči in ji reci, da naj se takoj umiri, posadi jo v voziček na stol, saj to pri treh in pol še gre in ni šanse, da jo naslednji mesec še kdaj daš dol na tla v tgovini. Če se bo drla, pa jo odpelji v avto in pusti tam eno minuto samo. (saj lahko stojiš za prvim ovinkom, da te ne bo strah) - ampak to se ti bo gotovo zdelo spet maltretiranje otroka, enako tepežu. Luba duša, ti nisi njena mati zato,da se žrtvuješ zanjo. ona te bo spoštovala samo, če ji boš postavila meje. A ti misliš, da se ti tvojemu otroku kaj smiliš, ko počne neumnosti, ko te tolk živcira, da bi z roko nekam tolkla? A misliš, da je to tvoja krivda, ker se ne znaš kontrolirat, nimaš dovolj potrpljenja, ali je to vedenje otroka res nesprejemljivo in imaš pravico kdaj zatulit in kaznovat, naredit posledice in ne boš več morala biti potrpežljiva, pa še otrok bo srečen, ker bo miren in zadovoljen?
|