Jana4
|
Za vse prestrašene mamice v vednost:
Mi smo legende !!
Po današnjih pravilih in birokraciji tisti, ki smo bili otroci v 50ih,
60ih in 70ih, 80ih, sploh ne bi smeli preživeti.
Naše igrače so bile prebarvane z barvo na osnovi svinca, takoj ko smo
jih dobili v roke, pa so bile polizane in "prežvečene".
V naših časih stekleničke z zdravili niso imele varnostnih
pokrovčkov, ni bilo zaščite električnih vtičnic, oblog vogalov vrat,
vogalov mizic in zaščite proti odpiranju omaric.
Ko smo vozili kolo, nismo uporabljali čelad, kar se tiče varnosti,
smo imeli samo kakšno odbojno steklo na kolesu.
Ko smo se kot otroci vozili v avtomobilih, nismo imeli varnostnih
pasov, zračnih blazin, stranske zaščite. Vožnja na prvem sedežu je
bil ponos.
Vodo smo pili iz vsake pipe in ne ustekleničene. Okus je bil enak.
Jedli smo sendviče z maslom, pudinge, sladke nedietne čokolade,
lizike, bombone in vse z veliko sladkorja, ampak nismo trpeli zaradi
odvečne teže.
Igrali smo se pač na dvorišču.
S štirimi prijatelji smo si delili pijačo iz ene in iste steklenice,
pa nihče ni zbolel ali umrl zaradi tega.
Cele dneve smo popravljali kolesa ali na pol uničene motorje, se nato
spustili z njimi po klancu navzdol, ter šele na ovinku ugotovili, da
zavore ne delujejo.
Po neprijetnih padcih smo se naučili, kako rešimo tudi take probleme.
Cel dan smo se lahko igrali. Navsezgodaj smo odšli od doma in se
vrnili, tik preden se je stemnilo. Nihče ni vedel, kje smo, pa tudi
nikogar ni to skrbelo.
Nismo imeli "play station"-ov, videoigric, 50 televizijskih kanalov,
ne video, filmov, ne soround zvoka, ne osebnih računalnikov, ne
prenosnih telefonov in SMS-ov, ne internetnih klepetalnic. Imeli smo
prijatelje in z njimi smo hodili naokoli.
Igrali smo se ristanc, skrivalnice, zemljo krast, streljali smo s
fračami.
In včasih je ta reč prav pošteno zaskelela.
Padali smo z dreves, se porezali na razbiti steklenini, lomili zobe in
kosti, pa ni bilo nobene tožbe na sodišču zaradi tega. Bile so
nesreče, in iz teh napak smo se učili, da se te ne bi nikoli ponovile.
Tepli smo se in mlatili en drugega, dokler nismo bili črni od
podpludb in žalostni - pa smo se naučili nekako živeti tudi s tem.
Šli smo domov k svojim prijateljem in to peš.
Neprestano smo izzivali pravila in prodajali svojo kožo. To so bila
naša dejanja. Posledice so bile pričakovane. Misel, da bi nas iz teh
položajev reševali starši, je bila nezaslišana. Oni so bili na strani
zakona. Si to lahko predstavljate?
Ta generacija je ustvarila nekaj najbolj drznih izumiteljev in
reševalcev problemov vseh časov. Zadnjih 50 let je bilo zaznamovanih
z eksplozijo inovacij in novih idej. Imeli smo svobodo, padce, uspehe
in odgovornost in naučili smo se vse to obvladovati.
In ti si eden izmed njih.
Čestitam!!!
Pošlji to ostalim, ki so imeli to srečo, da so odrasli kot resnični
mulci.
_____________________________
You're Unique, Just Like Everyone Else....
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Pa če mu je ropotuljica padla na tla, sem enih parkrat jo še celo šla umit. Pred kratkim so mu sosedovi fantki v usta tiščali svoje umazane prste (res umazane, ker so na vrtu mami pomagali travo plet), takrat sem jim rekla, naj mu ne dajejo rok v usta, samo kaj ko so čez 15 sekund pozabili na moje besede. 
! LP vsem, Rožica
Skrb za otroka je stvar starša in edinole starša.Ker je tudi starš odgovoren, če se mu kaj zgodi. Pa starši ponoči ne spimo, če so otroci bolni oz. če jih kaj muči. Če tebi šlatanje za rokice ni všeč in pri tem skrbiš, kaj bo s tamalo, potem z vso pravico nekomu rečeš, naj tega ne počne. Sploh pa, če oseba ni iz družinskega kroga in je ne poznaš. 
svašta! Kot da imamo otroke zato, da jih kažemo drugim...
