|
 |
VSE O PIKIH klopov, kač, meduz, ...
3.7.2006 17:39:26
|
|
|
|
ZARA
|
Za vse, ki vas zanima... vse o pikih, znakih in ukrepih... prijetno branje
KLOPI
Čakajo na "žrtev"
Veliki so od 1 do 2 milimetra, vrečaste oblike in sivkasto črne barve. Hranijo se s krvjo. Živijo na obronkih gozdov, v podrasti, listju in na nizkih vejah. Ne pozabimo, da jih je najti tudi v mestnih parkih. V toplih dneh so najživahnejši dopoldne in popoldne. Kadar je oblačno, napadajo ves dan. Zlasti dejavni so v vlažnem vremenu in pri zmernih temperaturah. V hudi vročini in močnem deževju počivajo. Na toplokrvno žrtev, najsi je človek ali žival, čakajo po več mesecev ali celo let. Začutijo jo že na nekaj metrov razdalje, se spustijo nanjo, nato pa se lahko več ur premikajo do primerno mehkega in toplega dela kože, kjer se zarijejo in sesajo kri. Šele tako lahko preidejo v naslednjo razvojno fazo. Ko se nahranijo, se povečajo in odpadejo s kože.
Katere bolezni prenaša
Če klop ni okužen, vbodu ne sledijo večje nevšečnosti. Običajno pride le do manjšega lokalnega vnetja, ki ga povzroči vbod ali nestrokovno odstranjevanje klopa, zaradi katerega del klopa ostane v koži. Takšno vnetje zaznamo kot srbeče, nekoliko oteklo mesto. Če je klop okužen z nevarnimi mikroorganizmi, lahko čez čas zbolimo - med najpogostejše in najpomembnejše bolezni, ki jih prenaša klop, spadajo lymska borelioza, erlihioza in nevarni klopni meningoencefalitis, ki ga povzroča virus.
Znaki
Virusna okužba: Obolenje največkrat poteka v dveh stopnjah. Prvi znaki se pojavijo po dveh do treh tednih. Nekaj dni po vbodu se nastopijo slabo počutje, povišana telesna temperatura, glavobol in slabost, ki trajajo nekaj dni. Po tednu boljšega počutja se pojavijo hud glavobol, slabost in bruhanje ter visoko povišana telesna temperatura. Razvije se vnetje možganskih ovojnic, včasih tudi možganovine. Lahko se primeri, da prva faza mine neopazno in da se bolezen začne silovito. Bolezen je nevarna, saj lahko zapusti trajne posledice.
Lymska borelioza običajno nastopi od nekaj dni do nekaj tednov po piku klopa, in sicer z modrikasto - rožnato liso, ki se v obliki kolobarja postopno širi, na sredini pa usiha. Največkrat opazimo eno samo liso, lahko pa se zgodi, da jih je več. Obenem se lahko pojavita slabo počutje in nekoliko povišana telesna temperatura. To stanje običajno traja več tednov. V takšnem primeru je treba obiskati zdravnika, ki bo predpisal ustrezno zdravljenje. Nekaj tednov po tem, ko rdečina izgine, je priporočljivo opraviti krvne teste in se prepričati, ali je prišlo do okužbe z drobno, svedrasto bakterijo Borrelia burgdorferi. Vsekakor svetujemo pregled in posvet pri ustreznem zdravniku specialistu (dermatolog ali infektolog), ki bo usmerjal in vodil nadaljnje diagnostične in terapevtske postopke. Bolezen zdravimo z antibiotiki.
Pri erlihiozi so znamenja okužbe slabo počutje, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih. Tudi to obolenje zdravimo z antibiotiki.
Preprečevanje pikov
Koristno je, če nosimo primerna, predvsem bela oblačila, ki prekrivajo večji del telesa. Z redno uporabo repelentov lahko zmanjšamo možnost okužbe. Treba jih je nanašati pogosto, po možnosti vsaki dve uri. Priporočamo nanos repelentov tudi na oblačila, nogavice, čevlje.
Po vrnitvi z izleta se je treba takoj oprhati in temeljito pregledati kožo vsega telesa, oblačila pa oprati oziroma odnesti na kemijsko čiščenje. Ne pozabimo na kožo med prsti, za uhlji, na lasišču, na sramnem predelu ...
Ukrepanje po piku
Če opazimo prisesanega klopa, ga ne smemo mazati z olji in laki ... Pri tem utegne klop zaradi pomanjkanja zraka izločiti telesne izločke, ki vsebujejo številne mikroorganizme, s tem pa še laže pride do okužbe. Klopa previdno odstranimo s pinceto ali s primernim prijemalom, ki ga je mogoče kupiti v nekaterih lekarnah in specializiranih trgovinah. Klopa zagrabimo čim bliže glavi. Po odstranitvi mesto vboda razkužimo. Če klopova glavica ali del telesa ostane v koži, se obrnimo za pomoč na zdravnika, ki bo odstranil preostanek. Po odstranitvi klopa moramo kožo opazovati - če se pojavijo pordele lise kjerkoli na koži, je obisk zdravnika nujen.Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepimo; to je zelo primeren način zaščite. Cepljenje poteka v zimskih mesecih, tako da se do pojava klopov razvije v telesu primerna zaščita (traja približno pet let). Cepiva proti lymski boreliozi za zdaj še ni.
KOMAR
Pikajo le samičke
Vsi dobro poznamo drobne žuželke s temnim telescem in prozornimi krilci. Človeka ne pikajo vsi komarji, ampak le samičke. V toplem letnem času se po sončnem zahodu odpravijo na sesanje krvi, ki jo potrebujejo za reprodukcijo.
Komarjev pik komajda občutimo, okoli mesta vboda pa že kmalu občutimo neprijetno srbenje, ki se mu pridružita blaga oteklina in rdečina.
Kaj prenaša?
Pri nas komarji k sreči ne prenašajo povzročiteljev nalezljivih bolezni. Drugače je že v Dalmaciji, kjer po piku komarja lahko obolimo za laishmaniazo. Nevarnost je večja v sredozemskih deželah, v tropih in Južni Ameriki, predvsem zaradi malarije.
Znaki
Piku sledi neprijeten srbež, zaradi katerega se praskamo. Posledica praskanja je lahko neprijetna okužba ranice. Znaki takšne okužbe se pokažejo po nekaj urah ali v nekaj dneh - prizadeto mesto pordi, oteče, na dotik je toplo, lahko se ognoji. Če takšnega stanja pravočasno ne zdravimo, lahko pride do povišane telesne temperature in povečanja bezgavk.
Ukrepanje po piku
Da preprečimo okužbo, je moramo vbodno mesto oprati s tekočo vodo in milom, še bolje je, če ga razkužimo. Močnejši srbež ublažimo s hladnimi obkladki. Če to ne zadošča, žarišče namažemo z antihistaminsko kremo (na primer Fenistil) ali s tekočim pudrom, ki ju kupimo v prosti prodaji v lekarnah. Če so težave hujše ali je vbodov več, bo zdravnik predpisal antihistaminske tablete ter kremo proti srbenju in vnetju.
Preprečevanje pikov
Bivalne prostore in postelje zaščitimo z zaščitnimi mrežami. Ko smo v naravi, je najprimernejša zaščita uporaba primernih preparatov - repelentov, ki jih nanašamo na kožo in oblačila. Njihov vonj komarje odbija. Na voljo so v več oblikah:gel, losjon, stik, pršilo, krema, obliži. Repelenti vsebujejo bodisi kemijska sredstva bodisi rastlinske izvlečke (citronela, geranija, cimet). Nanašamo jih tako, kot piše v priloženem navodilu.Insekticidi, s katerimi preprečujemo vstop žuželk v prostore, so na voljo v obliki pršil, tekočin in tabletk, ki jih vložimo v posebne aparate, ki jih priključimo na električni tok ali pa delujejo s pomočjo baterijskega vložka. Največkrat vsebujejo naravni insekticid piretrin ali njegove derivate. Ker so strupeni, niso priporočljivi za rabo v zaprtih prostorih, zlasti ne v otroških sobah.
Na voljo so tudi manjši aparati, ki delujejo po načelu ultrazvoka, ki ga človeško uho ne zazna. Takšno brenčanje posnema zvoke samčkov, ki se jim samičke v reproduktivni fazi izogibajo.Nekatere svetilke, ki jih lahko uporabljamo v zaprtih prostorih, privlačijo žuželke in jih na svoji površini požgejo.
OBADI
Lahko se prenašalci
Podobni so velikim muham. Samička je dolga od 1 do 2 centimetra, živali in ljudi pa piči zato, da bi sesala kri. Zlasti veliko jih je na pašnikih in v bližini hlevov. Najpogosteje pikajo govedo in konje, pri piku človeka pa lahko prenašajo nalezljive bolezni.
Znaki
Po piku prizadeta koža srbi in peče, pojavita se rdečina in oteklina. Podobne težave lahko povzroči tudi konjska muha.
Ukrepanje po piku
Mesto pika je temeljito speremo s tekočo vodo in milom ter razkužimo. Bolečino in srbenje ublaži obkladek z ledom, vnetje umiri antihistaminska krema. Če se bolečina stopnjuje, je najbolje poiskati zdravniško pomoč, saj je morda prišlo do okužbe.
ČEBELE, OSE, SRŠENI, ČRMLJI
Pozorno pri otrocih
Za večino ljudi pomeni pik kateregakoli od kožokrilcev (osa, čebela, sršen, čmrlj) bolj ali manj bolečo oteklino, ki nastane na mestu pika in po nekaj dneh mine. Zdrav odrasel človek varno prenese do tisoč čebeljih pikov, za otroka pa je lahko usodnih že manj kot petsto pikov. Redke smrti zaradi velikega števila čebeljih pikov so običajno posledica že sicer oslabljenega delovanja srca in odpovedi delovanja obtočil.
Pik je zelo nevaren, kadar žuželka piči v usta ali žrelo; ker oteklina ovira dihanje, lahko pride celo do zadušitve.
Sistemska zastrupitev
Kadar se zgodi, da človeka piči roj žuželk, lahko pride do sistemske zastrupitve. Precej večja je nevarnost pri nekaterih posameznikih, pri katerih se razvije nevarna alergija na strupe teh žuželk. Ko se enkrat pojavi, jo lahko pričakujmo po vsakem piku enake ali sorodne žuželke. Alergijsko reakcijo po piku žuželk ima približno 0,5 odstotka ljudi.Zato se je pikov razjarjenih žuželk najbolje v čim večji meri izogibati. Ne napadajo, da bi sesali kri, temveč le, če se čutijo ogrožene - takrat strup sprostijo v samoobrambi. Čmrlji niso napadalni.
Strupa čebele in čmrlja sta si podobna, zato so ljudje, ki so alergični na čebelji pik, alergični tudi na čmrljev pik. Čebela ob piku v koži pusti želo, česar čmrlj ne stori. Tudi strupa ose in sršena sta si podobna.
Preprečevanje pikov
Za ose je znano, da jih privlačijo močni vonji pijač in hrane ter žive barve. Pikajo predvsem, ko se čutijo ogrožene, zato jih ne vznemirjajmo. Ko letajo naokoli, ne mahajmo po njih. Če se ustavijo na telesu, nekaj trenutkov mirujmo, saj bodo odletele same od sebe. Vznemirjenje, vpitje in mahanje jih bo prestrašilo; takrat postanejo nevarne. Po travi hodimo obuti in oblečeni v primerna oblačila. Čebele in ose rade sedajo na mokre površine, da se odžejajo - tudi na mokre brisače in predmete (na to opozorimo otroke). Nikar ne drezajmo v osja gnezda. Izogibajmo se uporabi deodorantov, laka za lase, parfumov, dišečih krem in sredstev za sončenje ... Ose privlači tudi vonj po znoju. Najbolj odkrite dele telesa je priporočljivo namazati z repelentom. Za sprehode se oblecimo v oblačila temnih ali nevtralnih barv.
Ukrepanje po piku
Čebelje želo je povezano z manjšim zbiralcem strupa, ki ga vbrizga v žrtev. Po vbodu ostane želo v koži, skupaj z vrečico strupa. Pik povzroči skelečo bolečino in srbenje, kmalu zatem nastaneta oteklina in rdečina.
Želo je nežno izvlečemo, najbolje z noževo konico, včasih lahko to opravimo tudi z nohti. Pri odstranjevanju s pinceto se lahko v kožo iztisne strup. Pazimo, da se vrečica s strupom, ki je povezana z želom, ne prebode. Mesto vboda operemo z večjo količino vode, nato pa ga namažemo z antiseptično kremo in po možnosti še z antihistaminsko kremo v kombinaciji s kortikosteroidom ali tekočim pudrom, ki bosta ublažila vnetje, bolečino in srbenje. Na boleči del polagamo hladne obkladke. Strup, ki ga sproščajo čebele, ose in sršeni, povzroča predvsem lokalne znake na koži. Če je pikov več, se sprosti več strupa in obstaja večja možnost resnejše sistemske reakcije. V tem primeru čimprej poiščemo zdravniško pomoč.
K zdravniku je treba tudi v primeru, če se bolečina in srbenje stopnjujeta, saj utegne iti za alergijsko reakcijo. Znaki takšne reakcije so slabost, vrtoglavica, glavobol, bolečine v trebuhu. Zelo resen znak so težave z dihanjem in otekanje predelov, ki ležijo za vbodom. Reakcija ob prvem piku običajno ni nevarna, lahko pa pomeni opozorilo. Pri žrtvi pika se ustvarja občutljivost, ob vsakem nadaljnjem piku se alergijska reakcija lahko stopnjuje, znaki postajajo resnejši. Tako pri prvem vbodu opazimo močno oteklino in bolečino ter težave pri dihanju. Pozneje se otekanje lahko razširi na druge dele telesa; zlasti izrazito je na ustnicah, jeziku in grlu, zato otežuje dihanje. Nastopijo slabost, kašelj, trebušni krči in vrtoglavica, koža pomodri, lahko pride tudi do izgube zavesti.Osebe, ki so alergične na čebelji ali osji pik, morajo stalno nositi s seboj komplet za samopomoč in ga takoj po piku uporabiti. Komplet vsebuje injekcijo adrenalina ter antihistaminske in kortikosteroidne tablete. Ne glede na to morajo poskrbeti, da čimprej dobijo ustrezno zdravniško pomoč. V vmesnem času je priporočljivo poskrbeti za obkladke z ledom in antihistaminsko kremo, oziroma uporabiti komplet za samopomoč. Mesto pika je treba imobilizirati, oseba naj počiva. Če gre za pik na roki ali nogi, je treba mesto nekaj centimetrov nad pikom podvezati. Če se oteklina razširi do povoja, ga je treba premakniti za 5 do 10 centimetrov.
Alergen lahko izzove tudi najhujšo reakcijo - anafilaktični šok. Znaki se pojavijo v nekaj sekundah ali minutah: srbenje, otekanje ustnic in žrela, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, bledica, znojenje. Potrebna je čimprejšnja zdravniška pomoč.Pri ljudeh, ki so alergični na pike os ali čebel, je mogoče alergijo odpraviti s postopkom, ki ga imenujemo desenzibilizacija. Postopek je dolgotrajen in ga je treba pogosto ponavljati.
KAČE
Nevarne podnevi
Pri nas živita dve vrsti strupenih kač: navadni gad in modras. Modras spada med najbolj strupene kače v Evropi. Navadni gad živi na gozdnih jasah, v močvirjih, barjih in gozdovih z nizkim rastjem. Dejaven je podnevi, pogosto plava. Modrasa ločimo od gada po značilnem rožičku na glavi.
Gadov ali modrasov pik zapusti dve ranici, ki sta oddaljeni približno pol centimetra. Včasih je vidna samo ena ranica, včasih pa celo štiri. Skoznju je kača vbrizgala strup. Gad in modras napadata izključno takrat, ko se čutita ogroženega, sicer veljata za mirni živali. Ko zagledata človeka, ponavadi zbežita. Kače največkrat pičijo v roko ali nogo. Ni nujno, da ob piku vbrizgajo strup. Količina strupa ni vedno enaka. Kačji strup je mešanica beljakovin, ki v telesu sprožijo škodljive reakcije. Prizadene lahko različne telesne organe.
Znaki
Pik strupenjače je zelo boleč, na mestu pika se hitro pojavi modrica. Prizadeti del v 20 do 30 minutah boleče oteče, oteklina je modrikasto rožnata in se hitro širi proti trupu. Iz ranic izteka sokrvica. V treh do štirih urah prizadeti ud v celoti oteče; zaradi okvare krvnih in žilnih elementov se pojavi lisasto (marmorirano) modrikasto obarvanje kože. Brez ukrepanja v naslednjih dvanajstih urah boleče otečejo limfne žile in lokalne bezgavke. V štiriindvajsetih urah se pojavijo splošni znaki prizadetosti: slabost, glavobol, vznemirjenje, strah, hitro bitje srca, bolečine v mišicah, motnje vida, slinjenje, žeja, zaspanost, slabost in bruhanje, občutek mravljinčenja v okončinah, lahko pa celo omrtvičenje mišic in šok. Nevarnost je manjša, če je kača vbrizgala strup v maščobno tkivo ali mišice, zelo nevarno pa je, če ga je vbrizgala strup neposredno v krvno žilo, vendar se to zgodi izjemno redko. Le izjemoma se zgodi, da prizadeti zaradi kačjega pika umre. Gadov in modrasov strup namreč nista posebno strupena, poleg tega ob piku ne sprosti velike količine strupa. Seveda je tak pik nevarnejši za obolele, otroke in starejše ljudi.
Ukrepanje po piku
Piki strupenih kač zahtevajo nujno zdravniško pomoč. Svetujemo, da na izlete v naravo vzamete s seboj škatlico s prvo pomočjo. Pri piku strupene kače je zelo pomembno, da prizadeti miruje. Zavarovati ga je treba pred mrazom. Kadar gre za pik na predelu vratu, glave ali trupa, je treba prizadetega poleči in čim prej odpeljati k zdravniku. Kaj kmalu se pojavi vznemirjenost, zato je pomembno, da prizadetega pomirimo, saj se s premikanjem mišic strup prenaša po telesu.Če je pik na okončinah, in to je najpogosteje, prizadeto okončino imobiliziramo (podobno kot pri zlomu). V naravi si pomagamo z vejo ali s kosom lesa. Prizadeto okončino namestimo tako, da leži niže od srca. Prizadeti osebi odstranimo nakit in tesna oblačila. Mesto pika temeljito speremo s tekočo vodo in milom. Strupa nikar ne sesajte, rane ne večajte z nožem, kot so priporočali v preteklosti. Kadar gre za pik na okončinah, predel nad pikom tesno povežemo - vedno moramo preveriti arterijski pulz na okončini.
Poskrbimo za takojšen prevoz v bolnišnico. V nobenem primeru prizadetemu ne dajemo alkoholnih pijač ali tablet proti bolečinam.Najzanesljivejše sredstvo proti pikom kač je protistrup, ki ga je potrebno hraniti v hladilniku. Žal pogosto povzroča resne alergijske zaplete, zato ga lahko daje le zdravnik v ambulanti, kjer so na voljo sredstva za hitro intervencijo v primeru resne alergijske reakcije. Protistrup pride v poštev le pri pikih otrok in starejših, pri odraslih pa le v zelo hudih primerih in kadar običajni ukrepi ne pomagajo. Zdravnik presodi, ali prizadeti potrebuje dodatno terapijo in injekcijo proti tetanusu.
ŠKORPIJONI
Smrtno nevarni
V južnejših predelih (Kras, Primorje) lahko opazimo manjše škorpijone, ki dosežejo velikost od 3 do 4 centimetre, njihov pik pa ni smrtno nevaren. Huje je lahko v Severni Afriki, južnih delih ZDA, Južni Ameriki in Indiji. V Mehiki so škorpijoni krivi za tisoč smrti letno.
Živalca ima na koncu repa žleze s strupom, ki je nevrotoksičen. S končnim repnim delom piči žrtev in pri tem sprosti strup. Škorpijon piči le v samoobrambi. Običajno se skrivajo pred osvetljenimi prostori. Ponavadi gnezdijo v hladnih skrivališčih - pod kamni, med deskami, med strešniki, v zidnih vdolbinah ... Tu se skrivajo podnevi, ponoči pa lazijo naokrog in iščejo hrano.
Znaki
Škorpijonov pik je zelo boleč, predel okoli pika hitro oteče, redko pride tudi do povišane telesne temperature. Vbodno mesto je toplejše od okoliške kože.
Preprečevanje pikov
Nikar ne premikajmo kamenja z golimi rokami in ne posedajmo po golem kamenju, ne da bi se prej prepričali, da je površina čista. Škorpijona se ne smemo dotikati, tudi s palico ne.Kadar obiščemo starejše podeželske hiše, ki so večji del leta zapuščene, skrbno preglejmo postelje. Previdno segajmo za prislonjene predmete, slike, omarice ... Ponoči osvetlimo prostor, kjer hodimo, sicer utegnemo naleteti na škorpijona, ki išče hrano.
Ukrepanje po piku
Podobno kot pri piku kač, mora prizadeti mirovati, kajti pri premikanju se strup prenaša po telesu. Bolečino omilijo hladni obkladki. Nekdo mora biti ob prizadetem, da lahko spremlja njegovo splošno stanje; motnje dihanja lahko kažejo na to, da je prišlo do alergijske reakcije. V tem primeru ali če je žrtev otrok ali starejša oseba, je treba čimprej poiskati zdravniško pomoč. Na mesto pika polagamo kocke ledu in ga namažemo z antihistaminsko-kortikosteroidno kremo. V prvih osmih do dvanajstih urah naj prizadeti ne uživa nobene hrane. Redko - v hudih primerih in kadar so žrtve otroci - je potrebno zdravljenje s protistrupom.
MEDUZE
Morska mesečina
Med morskimi nevarnostmi nam največ nevšečnosti povzročajo meduze, ki spadajo med ožigalkarje. Z ožigalkami se branijo in z njimi napadajo sovražnike. Ožigalka je hruškasto oblikovana vrečica, napolnjena z brezbarvno bistro tekočino - strupom. Vsaka vrečka ima čutni organ, ki ga lahko vzdraži dotik ali kemijska sprememba (na primer stik s sladko vodo), pri tem se odpre pokrovček, ob vbodu pa se sprosti strup. Meduze plavajo po vodi, pri nas pa najpogosteje opažamo meduzo morska mesečina (Pelagia noctiluca). Ponoči se svetlika.
Znaki
Dotik meduzinih ožigalk s kožo zelo zaboli, na koži so opazne svetle čvrste sledi, ki so ponavadi razvrščene v vrste. Po nekaj urah prizadeti deli pordijo, bolečine se umirijo, ostane pa srbenje. Praskanje reakcijo stopnjuje. Na prizadetem predelu se lahko pojavijo mehurčki in čez čas kraste. Pozneje so na ozdravljenih predelih opazne temneje pigmentirane lise in neredko brazgotine. V težjih primerih, ko je prizadeta večja kožna površina, lahko pride do splošnih znakov - slabosti, bruhanja, celo izgube zavesti.
Ukrepanje po piku
Strup meduze je termolabilen, zato takojšnje polaganje čimbolj toplih obkladkov strup uniči.
Prizadete predele speremo z morsko vodo (nikar s sladko vodo iz pipe!), lovke pa odstranimo s površine kože (s pinceto ali z roko, zaščiteno z rokavico). Nato kožo premažemo z alkoholom ali za trideset minut namočimo v raztopino vode in kisa v enakem razmerju. Nekateri svetujejo tudi kremo za britje, moko ali sodo bikarbono. Tako nanesene snovi nato z nožičem postrgamo s kože in prizadeto mesto znova speremo z morsko vodo. Šele nato lahko opečeno mesto namažemo z antihistaminikom (na primer Fenistil gel) ali s kortikosteroidno kremo (Elocom, Diprosone, Kuterid). Prizadeto mesto zaščitimo pred soncem. V primeru splošne reakcije je nujna zdravnikova pomoč.
Mag. Metka Adamič, dr. med., specialistka dermatovenerologinja
_____________________________
This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
