BarbaraO
|
Si predstavljam, kako se počutiš. Občudujem pa tudi tvojo voljo in potrpežljivost.
Najprej naj te potolažim, da nikakor nisi slaba mama, če pustiš otroka malo jokati. Jok je trenutno edina stvar, ki jo tvoja punčka lahko uporabi, da te spravi na 'kolena'. In z njim seveda že zelo uspešno izsiljuje. Sama sem bolj 'kruta' mama, kot bi me verjetno kdo drug opisal, vendar, kot si že sama rekla, sem le človek z določeno mejo potrpežljivosti. Svojo hčerko (stara je slabih 2,5 let) imam srčno rada, kar pa ne pomeni, da ji vse dovolim. Že zelo majhen otrok mora vedeti, kje je meja pri kakšnih stvareh. Seveda njegovim letom (mesecem) primerno. Mislim, da lahko brez problema začneš vztrajati na tem, da čez dan sedi še kje drugje kot pri tebi. Posedi jo v voziček, na tla, na stolček, kar pač imaš pri roki. Seveda bo jokala, ker je doslej z njim tudi svoje dosegla - torej, da si jo vzela nazaj v naročje. Vzemi si čas, reci si: "Vem, da mi bo hudo," vendar vztrajaj. Bodi blizu, tako da te bo videla in slišala, ves čas se poskusi z njo z mirnim glasom pogovarjati. Fleki po obrazu se naredijo zaradi solz in napora, ki ga vlaga v jok (po moje). Tudi če bo od joka (od utrujenosti) zaspala na tleh, naj te ne skrbi.
Enako velja za hranjenje. Svojo hčerko sem do 6. meseca polno dojila, potem pa sem jo morala nehati skoraj dobesedno čez noč. Ko sem ji prvič dala prilagojeno mleko (ona je morala piti Pregomin, ker je alergik, le-ta pa ima res zanič okus), je tako užaljeno zajokala, da se mi je trgalo srce. Vendar mi ni preostalo drugega, kot da sem vztrajala. Spet se bo slišalo kruto, vendar, ko je otrok dovolj lačen, bo jedel. Poskusi jo zjutraj in zvečer podojiti, vmes pa ji daj prilagojeno mleko. Mogoče ga za začetek malce posladkaj, toliko da ga bo sprejela. Pri gosti hrani pa poskusi z eno stvarjo naenkrat, da se navadi okusa. Vem, da je hudo, če se trudiš, potem pa vse vržeš stran, vendar mislim, da nima smisla pripravljati treh različnih jedi. Narediš eno, če poje žličko ali dve, o.k., za ostanek obroka ji daš pa flaško. Tako sem delala jaz.
Res je nekaj časa težko, vendar moraš ostati toliko pri močeh, da lahko ostaneš tudi razsodna. Vsake toliko prosi za pomoč ali vsaj družbo koga, ki ga imaš v bližini. Vsaj za silo se boš potolažila, razbremenila, lažje zadihala in potem nadaljevala. S časoma se bo stanje zagotovo uredilo in normaliziralo. Do takrat pa ti želim predvsem veliko volje in potrpežljivosti. Več ali manj smo morale to dati vse skozi. Verjemi, da se da preživeti.
Srečno!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
(zelo na kratko): 
). Rad ima tudi skute, jogurte - ne dam sadja zraven, ker potem ne je veliko. Najboljši so sadni jogurti in skute, poje tudi take, ki so zmešani z navadnimi. 
