Gina
|
A veš, moja tašča je verna, pa je hotela, da malega krstimo. Meni bi bilo vseeno, ker če bi s tem njej naredila uslugo, da se bi ji zdelo, da potem pa otrok je "božji", naj pa ji bo. Ampak mojemu pa je bila ta ideja čisto odvratna, ker on pač meni, da bi izdal sebe, če bi delal nekaj, o čemer je prepričan, da je traparija. Torej sem rekla moji tašči nekaj takega: draga ****, meni je glede krsta sicer vseeno, ampak mojemu se zdi, da tega ne more naredit, ker to ni v skladu z njegovo "vero". Ampak jaz mislim takole, da če bog v resnici je, potem ljubi vsakega in vsakega vzame za svojega,(saj je bog, ne pa hudič), ne glede na to, ali je krščen ali ne. Če pa ta bog ne mara nekoga, ki ni bil pri krstu, potem pa to zame itak ni bog, ker kaznovalnega boga ni. Obstaja edino samo ena sama velika ljubezen. Torej če bog je, potem bo razumel, zakaj otroka nismo krstili in ne bo kaznoval otroka zato, ker njegovi starši ne verjamejo v krst. Če je torej bog pravičen in odpušča nevednost ali celo če dopušča svobodno vero v karkoli se nam zdi realno, potem ne more tega, kar krščanska vera pripoveduje da se zgodi, če človek ni krščen, naredit nekemu otroku, ki še ne more sam odločat o tem, kakšne vere bo.
MOja tašča je razumela. Ampak ona verjame v pravičnega boga.
|
Natisni
.
adijo
