taška30
|
Zdaj sem pa že tako sita tega, da moram malo vas povprašat glede dnevnega spanja. Pri nas je namreč z dnevnim spanjem (pravzaprav z uspavanjem, ker ko spi - spi) obup, sicer že od samega začetka. Zvečer ni nobenega problema, budna v posteljo, duda in sama zaspi. Podnevi pa...kričanje, kričanje, kričanje. Stara bo 10 mesecev in odkar se dviga na noge ob opori (par tednov) je postalo nevzdržno. Ni važno al je zaspana malo, veliko, preveč, glih prav, vedno je vpitje. In vstajanje na noge. Jaz njo na hrbet, ona na stran, se vsede in vstane. Postopek ponavljamo v nedogled. zadnjič sem štela: 27x. Kot bi imela feder v riti. Potem stoji ob ograjici, si mane oči in se dere. Konča se tako, da omaga (včasih šele po pol ure) in za 3 sekunde obleži na hrbtu, ko jo položim, takrat zagrabim priliko, ji dam flašo v usta in potem jo pitje izgleda uspava in zapre oke. Ne morem jo pustit, da se zdere in sama zaspi (preverjeno), ker iz stoječega ne bo šla v ležečega sama, pa konec. Včasih sem zraven, včasih grem kar ven iz sobe, pa ni velike razlike, še slabše je če stojim zraven, ker se hoče potem z mano 'pogovarjat' in ne spat. Poskusila še to, da jo pred spanjem 5 minut v naročju nosim po sobi, da se malo umiri od norenja po tleh, ja, sej se lepo umiri (še vedno budno gleda okoli), ampak ko jo položim, hop, vstane. Imate vi kakšno rutino pred dnevnim spanjem al kako vam uspeva? Al je to le obdobje, ko ji je pač zanimivo se dvigati ob vsem, kar ji pride pod roke? Spi pa 2x na dan po cca.1 uro ali več - torej spanje definitivno rabi. Lp, Taška
|