Gina
|
Kaj naredim ali sem naredila
avtosedež - tukaj ni debate, mi je vseeno koliko tuli, cvili, se upira, tukaj gre za življenje (samo enkrat se mi je en s 40km/h zaletel od zadaj in avto je bil totalka, imam pa od takrat tudi premaknjeno vretence - če bi vsak človek to doživel vsaj 1x v življenju, bi vsi vedno pripeli svoje otroke, nikomur ne bi prišlo na misel, da je jok pomembnejši od življenja), jaz otroka pripnem, če bi večji toliko cvilil, pa pač ne bi šla nikamor, dokler se ne pripne, bi stala z avtom
trgovina - razlagat tukaj nima smisla, je premajhen otrok, daš mu v roke kruh, sok, dudo, če še cvili, greš do blagajne, plačaš in greš. Če cvili in trmari večji, ker hoče bonbon ali čokolado, ga ravno tako probam zamotit, če pa se po tleh meče, oz po vozičku, si mislim, bog pomagaj, pa naj, in cvili tam, kaj pa potem in mirno kupujem naprej. Noben otrok se mi še ni drl več kot 15 minut. Pri večjem otroku, 4 ali 5 letnem, sem ga pa tudi že v avto odpeljala po polurnem izsiljevanju, da hoče to in ono, ko je cvilil, tulil, letal med policami in ga tam pustila, šla nazaj v trgovino in kupila do konca, kar sem rabila.
gostilna - tam je bolj tako tako, ne moreš ravno v miru pojest, zato ne hodimo, oz. gremo samo kadar je treba ali pa na morju. Če se mali dere, en z njim okrog špancira ali ga vozi v vozičku okrog gostilne, ne more tak mali otrok biti 1 uro pri miru
doma - isto kot v trgovini, probam zamotit, pri nas pomaga, če ga pocrkljam, ker cvili ali se meče po tleh samo, kadar je užaljen, ta mala je pa še bolj cvilila, če si jo pocrkljal, pa še dlje se je po tleh metala, tako da...ni recepta. Če se ne neha dret, ga pa pustim. Kaj češ, če se ne da pomagat, pač pustiš času čas. Ga že mine slej ko prej.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. 
.
Bilo je hudo,drli,metali ob tla,brcali,skratka,da ne naštevam naprej,probali vse živo,mrzla voda,ajd v sobo,mal čez rito,ignorirali,itd itd,pomagalo nič ali pa vse po malem.Najbolj so pomagale zgodbice o Mojcah,Poloncah in Špelcah,ki so nagajale mamici in so potem ostale same v vrtcu ali pa so odšle v škratjo deželo pospravljat,mamica pa je bila lepo doma ali pa smo kuhali čarobni prašek s katerim smo se posipali vsi in hudobni črvički(trma) so izginili.Ma doktorirala bom glede trme ampak počasi se daleč pride.Lepo vsega po malem,kar je najbolj zdravo,kč 
. 
