Gina
|
Uf, zasavka, pri vas je šlo pa res hitro. NO, jaz sem to malo dlje časa urejala. Najprej zato, ker sem hotela dobiti čim večje stanovanje za čim manjši denar - logično ne, in če hočeš najti kaj ugodnega, se moraš najprej sam odločit določene reči. Najprej, koliko veliko stanovanje sploh kupuješ - preračunajta se, za kakšen denar bosta kupovala in poglejta, kako veliko stanovanje sploh dobita za ta denar. Če kupiš starejše stanovanje, je cenejše kot dražje. Če ti ni tako pomembna lokacija, dobiš veliko cenejše, kot če hočeš center. Vse to se morata najprej vidva pogovorit in strinjat. Potem pa začneš v tem smislu ogledovat kaj se dobi. Jaz sem gledala vse - od tistih brez posrednika, do tistih s posrednikom. V neki fazi potem najdeš stanovanje, ki ti je ok, oz. obema vama. Takrat pa sem jaz najprej privlekla s seboj nekoga, ki mi je pogledal, kako je narejeno vse skupaj, za vsak slučaj. Naslednja stvar je, da se moraš malo scenkat za stanovanje, da je cenejše. Potem sem jaz vseeno šla do mojega odvetnika, da mi ej on sestavil pogodbo - lahko pa zaupaš posredniku, smao jaz na to nisem šla, ker se mi je zdelo grozno, če kaj ne bi šlo tako kot je treba. Lahko pa pač samo zelo zelo dobro prebereš pogodbo, preden jo podpišeš. Iti moraš preverit podatke na zemljiško knjigo, preden podpišeš, da ni kakšne plombe gor ali kaj takega, da ni sporno lastništvo. Potem daš aro, ki je ponavadi 10%. Več ni treba, včasih so pa zadovoljni tudi z manj. POtem greš na banko se zmenit. Če gre za večji kredit, se splača tudi tam malo cenkat, ker so se čisto pripravljeni pogajat. Če gre za majhen kredit, tega nočejo. Pa fejst se preračunajta doma, kje se vama najbolj splača vzeti. Saj ej vse na internetu, pa lahko čisto točno vidiš. To bi bilo zelo v grobem to, se mi zdi.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
