Anonimen
|
Če sem dobre volje jih pustim pri miru, če sem pa tečna uf..pol pa najedam nazaj. Tako k danes recimo, tašča stalno hvali svojo drugo vnukinjo. Ona vse zna, ona je to, ona je ono... Pa mi reče, če je ona narisala risbico.Pa rečem, da ne, ker še ne zna.Tako mi je namreč nečakinja odgovorila, ko sem ji rekla, da naj nariše nekaj živali.In vem, da ne zna, ker se je nekaj trudila.In ona najeda naprej, O ja pa zna!Seveda zna!Pa jo mrtvo hladno zabijem, da ne, ker je poizkusila in vrgla ene 10 listov preč ker ni šlo. Pol pa utihne, mrzlično razmišlja, pol pa zine, ja noooo sej je še mejhna sem si mislila babji, daj se mal zamisli...pa je bilo že prepozno, ker sem se začela , in sem se komaj zadrževala da se nisem naglas. Sej opazla pa je, in je bil cel večer mir. Se nimava kaj pogovarjat. Ne maram ljudi ki delajo razlike, in ona jih je začela delat, tako da je pri meni oplela, razen če se ne bo popravila. Aha, no v glavnem, najedala sem ji nazaj, če se mi pa ne bi dalo, bi pa pri prvem stavku odnehala, ker bi se mi brez veze zdel z eno ubadat.
|