Barbs
|
Mislim..... kako????? Otrok je. Je že. Tam, v trebuščku. In ne ve, da trenutno nekdo odloča o njegovi usodi - biti ali ne biti!!!??? Ni sam hotel, da je tam, le tam je. In raste. Nisem poklicana, da bi ti prala možgane, nimam pravice, niti to ni moj namen - konec koncev si postavil zgolj formalno - tehnično vprašanje. Me je pa prizadelo. Do tega pa imam pravico. In morda boš nekoč razumel, zakaj. Upam, da ti bo dano razumeti, da boš nekoč očka in da te (ne) bo pekla vest, ko se boš spomnil na to, o čemer zdaj razmišljaš. Če si z Njo, jo imaš verjetno rad. Če dvomiš vanjo, potem je to slab začetek in ne vem, zakaj si potem sploh z njo in zakaj te vse to zanima. Tudi če bi obstajali vsemogoči testi, ki bi zapiskali in zasvetili z rdečimi lučmi " Ja, vi ste pravi očka, Vladek, vi, nihče drug, sto odstotno!" to ne bi opravičevalo dejstva , da si dvomil. Ker boš dvomil tudi potem, ko bo evidentno, da ima mali tvoje oči, bradico, lička, usteca . Ali pa ne. V nobenem primeru pa otrok nima nič s tem. Popolnoma nič. In ti nimaš pravice, da odločaš, ali bo živel ali umrl samo zato, ker dvomiš v nekoga drugega. Ne v njega. In ne, nisem konzervativna, lepo prosim.
|