bobek05
|
Pri nas je trajalo nekaj časa... Kolikor se spomnim je dosti težje sam zaspal, ko je imel še krče. Je imel pa nekaj časa obdobje, ko sem ga morala skoz dan non stop na rokah uspavat, pa je minilo. Mislim, da je precej pomembno, da uvedeš neko rutino. Npr. mi se vsak dan kopamo ob 18h, ob 18.30 zadnjič jemo, potem pa ga odnesem v najino posteljo, ga na obeh straneh zadelam, da se ne prekotali, mu dam plenico (ninica) in dudo v usta, dam gor muziko (prav za dojenčke za ajati) in to je to. Potem odidem iz sobe. Včasih še grem k njemu 1-2x, če se npr. predrami, ker mu duda ven pade, a ga nikoli ne vzamem v naročje. Dam mu dudo nazaj v usta, mi tiho kaj prišepetavam ali mu zapojem njegovo pesmico (Pikapolonica), mu dam ljubčka in odidem. Ko trdno zaspi, vrže dudo ven iz ust. Okrog polnoči, ko greva z možem spat, ga mož odnese v njegovo posteljco v njegovo sobo. Zbudi se pa spet zjutraj okrog 6h ali 7h. Takšno rutino smo začeli uvajat približno takrat, ko je prvič prespal celo noč brez hranjenja (pri 2 mesecih in 3 tednih)... Mali je na njo navajen in se je vedno držim. Skoz dan je malo večja muka, ker je običajno tak hudo utrujen, da malo zajoka preden zaspi, a v bistvu delam po istem principu. Ko ugotovim, da je utrujen (postane siten, menca očke, zeha) ga odnesem v najino ali njegovo posteljco. Če je v najini postelji mu dam zopet plenico in dudo ter odidem, v njegovi posteljci pa mu včasih navijem še vrtiljak... Sploh ga ne moti če 1x spi tu 1x tam. Sem pa nekaj ugotovila: - največkrat je najbolje, da odidem iz sobe takoj, ker če ostanem in me vidi še dlje časa ne zaspi - se pa tu in tam zgodi, da težko sam zaspi, takrat se jaz ali moj mož uleževa zraven njega in se PRETVARJAVA, da spiva (imava zaprte oči) in to dejansko funkcionira (problem je samo v tem, da moj mož občasno dejansko zaspi )
|