Anonimen
|
No sedaj imam pa še jaz končno čas, da povem svojo zgodbo in potem upam, da najdemo kakšno rešitev. Pa čeprav niti ne vem kako da začem... Še preden sva se sploh dobro spoznala sem zanosila (mlada in neumna bi rekla). Še pred tem je moja ta stara zvedla, da je iz kosova (beri albanc)... Tukaj se je štala v bistvu začela, naj dodam, da sva bila skupaj mesec ali pa dva, zdaj je od tega 5 mesecev. Stara (pardon) je rekla da, če mislim še bit z njem loh spokam, pa sm kr šla od doma, živela pri kolegici, si delila najemnino in uživala... No v roku 14 dni naredim še test... Ja, bil je pozitiven. Zame se je to zdelo, kot odlična priložnost za to, da začnem na novo, da lahko spet zaživim, z njem, zaljubljena, pa še otroka naj bi imela... Za teste sem mu povedala še isti dan oz. še isto minuto. Sej sploh ni mogu verjet, jaz pa še manj, ko mi je predlagal splav! Ne splava pa ne sem si mislila sama pri sebi in bila tiho. Potem pa je čez kakšen mesec, ko se je začel zavedati da splava ne bo, začel zganjat take piz , da sem se samo za glavo držala... Pa je joku, se drl kot ena zver, ampak dobesedno!!! Razbijal telefone, svoj avto, jaz ga namreč še nimam, nakoncu, ko sem mu pa povedala, da je za splav na njegovo žalost prepozno... na žalost razbil še mene in prasec niti pomislil ni da sm v 11. tednu  , pa mi ni blo nč , samo par dni me je bolela glava ... Po tistem me je še isto uro zvlekel še do ginekologinje, pa so ga nekm poslal, ker je hotu bit prvi na vrsti, češ on ne bo čaku. Jaz sem se pa sama pri sebi smejala in si mislila, boš ze vidu . Takrat so moja čustva dobesedno ugasnila. Poti domov sploh ne bom opisovala ker je blo vse skup grozn, mogoče je vredn samo oment, da me je vsaj 1000krat plunu v faco, ampak sm bla tih, ker sem vedela, da ko bom enkrat na svojem teritoriju, bom potem lahko jaz glasna. Naj še omenim, da sem se še pred tem odselila od kolegice in si našla cenejše stanovanje, delim si ga s cimro in tudi bolje se razumeva, kot s prejšno.
Cimra valda ni mogla verjet, kar sem ji povedala, sem ji pa iz srca hvaležna, da mi je pomagala "poniknit" za nekaj dni. Ostalim sem pa z največjim veseljem povedala kakšen kup gnoja je moj, čeprav mi je zabičal naj o tem molčim... me pa baš zaboli...
Največjo napako sem naredila samo, ko sem se vrnila nazaj k njemu, danes je mesec dni od tega in morem rečt, da je še vedno ves meden in polizan k zdresiran pudl, jaz pa to valjda (veselo) izkoriščam.
A kako mu je ratal, da sem prišla nazaj?
Spet se je cmizdril, kot en posran otrok, ki ima revček isto plenico že 3 dni na riti , se mi metal na kolena, obljubljal vse naj, naj, govoril kako mu je žal in da tega ne bo naredil nikoli več... Jaz pa če sem iskrena upam, da vsaj ne v tem času dokler si ne naberem toliko denarja (in to njegovga umazanga), da lahko grem... Kar se tiče mojih staršev je brez veze karkoli razglablat, čeprov je atek prov sonček, me vsaj psihično podpira, ker finančno me ne more. Glede njegovih staršev oz. cele familije pa drugič... Vam pa vsem hvala že zato, ker ste si vzeli čas in to prebrali, čeprav verjamem, da vam najbrž polovica stvari ni jasna, bom pa zato drugič ko bo čas (najbrž zvečer ) napisala še par stvari... čav-bau pa lep pozdrav
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
(sorči, se nisem mogla zadržat)?
