HuAnita
|
...kaj naj si mislim o dojenju...
Včeraj sem sicer službeno (ampak sem pristavila še 'privat' piskrček) govorila z eno vodilnih, če ne vodilno pediatrinjo pri nas, ki spodbuja k dojenju. Ko sem ji povedala za naše nočne dogodivščine (da punca ne mara več dude, da se doji vsaj 3x na noč itd.) in jo vprašala, če naj jo odstavim, mi je zabičala, naj potrpim in se prilagodim otroku. Naj dojim čim dalj. Da bodo tile naši otročki itak prikrajšani za marsikaj v življenju, naj ji vsaj jaz to nudim, pa naj ne nasedam oglaševanju otroške hrane in umetnega mleka, češ da so vedno korak pred pediatri (in delajo nepopravljivo škodo). Pa kaj, če je želodček non-stop v pogonu, pravim. Pa samo odkimuje, da lahko da mala ponoči povleče le nekaj kapljic. Pa karies, če ponoči pije moje mleko? Samo zamahnila je z roko in rekla, da od dojenja že ne bo dobila črnih zob.
Čez dve uri pa pregled pri izbrani pediatrinji, tudi (vsaj lokalno) eni najbolj priznanih strokovnjakinj. Me nap ..., da ima mala krive zobe od dude (čeprav jo ima res samo za zaspat), pa ko mi je ušlo, da jo še veliko dojim ... ponoči, mi je zabičala, da ji kvarim želodček. Naj jo pustim atiju, sama pa grem spat kam drugam, da me ne bo vohala.
Zdaj pa se sprašujem, katera ima prav 
Obe zdravnici, obe strokovnajkiniji, velikokrat navajani v medijih, pa popolnoma različni mnenji?
|
Natisni
