daddy
|
Če dovoliš, da ti odgovori še ena "muška kokoš" ...... torej, z ženo imava pet otrok. Vsi fantje, stari pa od dve in pol do (napolnjenih ) deset let.
- problemi v službi / ma, ni jih imela ( očka tudi ne ). Saj so vsakič dobili nadomeščanje in to firme ne stane praktično nič, je pa res da je bila porodniška nižja od plače ( tudi ko sem jaz koristil "očetovski dopust", se je poznalo ).
- če ji partner kaj pomaga / seveda ji pomagam, če drugega ne, ji skupaj s čmrlji skačem po živcih. V resnici si ne delava okvirjev kaj je čigavo delo, vsekakor pa je skrb za otroke in ukvarjanje z njimi zaradi narave njene službe časovno še bolj moja domena kot njena, v glavnem pa od obeh.
- če jo je nosečnost kaj spremenila / seveda. Kolikor pač vsaka nosečnost spremeni žensko, trebuh se je večal, hormoni so delovali drugače kot sicer in bila je bolj občutljiva, vendar vse v mejah normale. Nekatere postanejo prav obsedene s svojim trebuhom in tistim kar raste v njih, pa moja ni bila med njimi. Nosečnosti so spremenile tudi mene, seveda. Zelo me je namreč zaposlilo iskanje knjig/slik a"la kamasutra in take zadeve, ker smo bili pač prisiljeni iskat ustrezne položaje za, khm, zakonske dolžnosti, no.
- Glede kilogramov / ne, ima jih komaj za spoznanje več kot pred prvo nosečnostjo. Očka pa jih ima kar občutno več ( nisem ponosen na to ) ...
- če kaj pogreša / mogoče za malenkost več prostega časa, vendar to ni toliko zaradi čmrljov kot zaradi ubijalskega tempa njene službe. Svoje zabave ima kolikor si jo pač vzame ( zadnjič so šle s kolegicami na slačifante ). Očka pa ne pogreša ničesar. Ker so prav vsi čmrlji pobrali glasbene gene, imamo skupaj ogromno petja, sploh kadar očka kakšen večer spije dva - tri deci in zaigra ali na kitaro ali na klavir. Če imajo naša Mati k temu kako pripombo, jo spomnem, da ob rojstvu naših čmrljev pravzaprav nikogar nisem po stari slovenski navadi "zapil", ker sem bil vedno varuška ....
- sprememba odnosa / aaaaaaaa, tu smo. Torej, vsaka nosečnost pomeni določeno spremembo. Sprva partnerja praviloma zelo poveže, ko pa postane otroček "facta bruta" ( je rojen ), se pa zna odnos tudi skrhati. V resnici je odvisno od OBEH partnerjev, in sicer koliko imata tolerance drug do drugega. So posamezniki, ki po rojstvu otroka v resnici "pozabijo" gojiti tudi partnerski odnos in to jih kasneje zna krepko udarit. Pri nas je v mejah normale, lanskoletna kriza ( ni bila zaradi otrok ) je mimo. Samo še tole bi dodal: sej je fajn, ko pride otrok. Tak cart je, pa lepi, pa najlepejši na svetu, pa bogi, pa oh in sploh ..... ampak otrok raste. Enkrat bo odrastel. In šel po svoje. Partner pa ( ako bog da, rečejo ) ostane. Res je zelo pomembno kljub skrbi za otroka polno gojiti tudi partnerski odnos.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
strani pa jih je kar nekaj in jih je zelo fajn gledat. Pa sma mela pogovor o številkah kuk jih kter hoče, pa me je na rit vrglo, ko sem ga čula.
). Oba sva polno zaposlena na dokaj odgovornih delovnih mestih. Moram reč, da mi nikoli ni bilo žal, da imamo tri otroke. Je res fullllll dela in je potrebno veliko energije za vse, še posebej, ker je najstarejša na pragu pubertete (12), sredja izredno živahna 8), ta mala pa je komaj shodila (13 mesecev). Ogromno je organizacije vseh aktivnosti. Včasih zvečer še komaj stojim na nogah. Vendar je LEPO!!!! Če bi bilo po moje, bi imela še enega - ne sicer takoj, čez kako leto ali dve pa. Blizu so moji starši in moževa mama, ki vkočijo, ko je potrebno varstvo. Drugače smo pa sami oz. za vsa gospodinjska opravila sama. Ni vedno vse pospravljeno in se ne sveti, vendar se držim načela, da me bo vse počakalo, da se ne bo nič samo naredilo, je pa pomembno, da z otroci izkoristim sončen dan in grem ven, ali pa se enostavno "zležavamo" na kavču in gledamo risanke. Vse bo!!! OTROCI PREHITRO ODRASTEJO!!!! Še preveč bom imela časa za vse, ko odrastejo in odidejo od doma. No, potem bodo pa na vrsti vnuki 
..........imeli boste dvojčke, so bile besede moje G. Tako sem po devetih mesecih postala mamica treh otrok
je bil načrtovan, drugi ni in ni prišel čeprav je bil močno zaželjen. Še danes se spomnim besed ko mi je G pri 21 leth rekla da ne bom imela nobenega otroka več. HUDO no ampak sem s pomočjo hormonskih tablet zanosila in dobili smo še enga fanta
. Je pa tako da nimam veliko pomoči. Tašča je sicer super samo odkar ima sladkorno ji težko zaupam otroke ker se hitro slabom počuti
, moje mami pa ni več 
Bolj hudič je blo, ko so se takoj za menoj okužile še dve in smo bile istočasno kar tri na porodniški
, no mogoče se bomo zmenli za nekje vmes. Me pa tut prime, da ne bi več... sam po drugi strani pa... mi je pa zlo fajn brat tole kar ste napisal, tak da... ne bodte presenečeni, če se bo kdaj v vašem poštnem nabiralniku najdlo sporočilo, kako ukrotiti ducat hiperaktivnih paglavčkov 
nevzdržni 
