*viva*
|
Pravkar sem se vrnila iz UKC Mb. Prejšnji teden me je doletela diagnoza missed abortion pri plodovi starosti 9t1d po uz. Tretjič.
Ne glede na bolečino sem želela čim prej opraviti s tem, bili so toliko prijazni, da nisem rabila čakati, tablete sem dobila takoj, prvo bi naj vzela v soboto in danes prišla na sprejem.
No, naj začnem na začetku. 3 leta nazaj. Zelo zaželjena nosečnost po 2 letih truda. V sredo potrditev, srček dela in vse je ok. Naslednji dan izcedek, v nedeljo konec. V soboto sem začela krvavet, v nedeljo zvečer sem na oddelku splavila. Bila je potrebna abrazija saj se je maternica odločila, da se niti pod vplivom zdravil več ne bo krčila in ne bo izločila preostanka tkiva. Narkoza, čiščenje, malo krčev, par dni ležanja pa sem bila fizično ok. O psihi ne bom.
2,5 let za tem, letos marca, ponovno težko pričakovani +...vendar šok. Plod se ni razvil. Izcedka nobenega, telo ne zazna tujka, nevarnost mole. Na pogovoru o možnostih prekinitve sem takoj zaprosila za kiretažo oz. abrazijo vendar mi je moja zdravnica iz ambulante za neplodnost pojasnila, da tako hitro tega ne izvajajo saj je veliko večje tveganje poškodb in komplikacij. Glede na to, da sem si želela čim prej naprej v postopek sem seveda pristala na medikamentni splav. Bilo je dokaj naporno, ne toliko sam splav kot okrevanje, namreč imela sem grozne bolečine še vsaj 14 dni, občutek kot da imam v maternici eno samo veliko rano.
No, in smo tu. Julija znova veselje, + po 3 postopku IUI. Srček je veselo delal, drug teden bi morala imeti nuhalno. V sredo pa šok. Srček je nehal biti v 9t1d, diagnoza missed abortion. Seveda sem spet prosila za abrazijo ampak sem na koncu znova pristala na mi-mi metodo, ker 6-9 mesecev odpovedi postopku IVF enostavno nisem bila pripravljena tvegati. Poleg tega je bilo zaželjeno da gre plod na genetske preiskave, pri kiretaži pa skoraj ni možnosti, da bi tkivo ostalo v tako dobrem stanju, da bi omogočalo zanesljivo genetsko preiskavo. Največ monosti je ravno pri medikamentozni prekinitvi. No tokrat pa je bilo resnično hudo.Najbrž sploh nima veze s tabletkami. V glavnem, naslednji dan po pregledu se mi je pojavil rahel izcedek in krči, znosni, nič posebnega. Naslednji dan so se okrepili, izcedek je ostal. Dobila sem navodilu, da klub pričetku SS pojemm v soboto prvo tableto in, da v primeru močne krvavitve pridem takoj na sprejem. V nedeljo zjutraj je počilo, v bolnico sem pridirjala ravno tisti trenutek, k ose je izločila posteljica, cela, nedotaknjena s plodom, idealno za genetske preiskave. Izgubila sem ogromno krvi, preživela noč pri njih z infuzijami proti bolečinam in tretmajem za krčenje maternice. Grozna izkušnja a s srečnim koncem.
Ker poznam nekaj zdravnikov sem se še podrobneje informirala o medikamentoznem splavu in kiretaži. Res je, bolečinsko gledano in z vidika doživljanja splava je kiretaža nedvomno enostavnejša pot. Vendar pa veliko bolj komplicirana za maternico. Nemalokrat pride do poškodb maternične stene, lahko se tudi preluknja. Pri ponavljajoči kiretaži se maternica zabrazgotini in vse skupaj lahko vodi do otežene donositve ali celo do ponavljajočih SS.
Res je, medikamentozni splav je naporen, je pa dejansko pospešen naravni proces, telesu domač. Zapleti z dolgoročnimi posledicami so redki. Zato sem prepričana, da sem se iz vidika možnosti hitrejše zanositve in donositve odločila pravilno. Nisem namreč pripravljena tvegati še dodatnih poškodb maternice za katero upam, da bo vsaj enemu otroku dovolila, da se v njej dokončno razvije in nama končno uresniči veliko željo.
Verjamem pa, da igra veliko vlogo v sprejemanju in razumevanju posega osebje, ki informacije podaja in, ki tudi opravlja nego ob posegu na oddelku. Sama sem dosedaj imela vedno srečo, ali pa je mogoče ker sem stara znanka oddelka, te sreče pa ni imela cimra ki je ležala z menoj, tokrat sicer ne zaradi SS ampak slabosti, v njen primeru pa je dejansko osebje še poslabšalo že tako boleč in delikaten poseg.
Kakorkoli že, vsaka od nas ima svojo zgodbo. Prav tako vsaka od nas situacijo doživlja drugače in mislim, da se vsaka od nas v svoji situaciji odloči najbolj pravilno za njo. In prav bi bilo, da te obvestijo prav vseh tveganjih pa kljub temu izbereš sam. Jaz bi vedno izbrala metodo, ki ima za naprej manj možnih posledic in mi omogoča hitrejše okrevanje in možnost ponovne zanositve. Je pa tudi tako, da pri medikamentni prekinitvi tudi ne delajo tako hitro kiretaže ampak najprej delajo z zdravili za krčenje maternice, sploh če gre za višjo nosečnost. Višja kot je nosečnost večja je verjetnost izostankov tkiva v maternici pri kiretaži.
Malo sem se razpisala. Na koncu koncev pa ne maram nobene od metod. In tudi upam, da je nikoli in nikdar več ne bom rabila izbirat, kaj šele ponavljat. 3x je več kot preveč.
Me pa zanima, če je mogoče bila katera na aspiratorni prekinitvi, kjer bi naj tkivo posesali iz maternice?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, da potem 30 ljudem razlagam kaj dogaja, zakaj odpovedujemo..... 
