m_o_i
|
petea, saj isto misliva oz. piseva: ce bom jaz zaznala tezave pri otroku, bom odletela po pomoc! ce pa jaz vem, da otrok rabi veeliko casa, da z neznancem normalno funkcionira (ga sploh pogleda, kaj sele, da bi imel neke small talke z njim) in ce je pri treh specialisticnih obravnavah imel TRI!! psihologinje : prvi obisk:je bila z eno nogo v pokoju in je posumila na Aspergerjev sindrom. takoj je povedala, da naslednjic bo ze njena nova kolegica tam. OK, ni problema drugi obisk: njena mlajsa kolegica, ki Aspergerja ovrze, tam mi rece, da je vse OK in da ce bom posumila karkoli, da se le naj oglasiva nazaj, po posti mi pošlje izvid, kjer dobim datum za kontrolni pregled. OK, ni problema tretji obisk: specializantka, za katero me psihologinja vprasa, ce dovolim, da obravnava mojega otroka v njeni prisotnosti. jasno, od nekdaj podpisem vse, da se lahko bodoci medicinci ucijo "na meni". specializantka je ljubljancanka, kar sploh ne bi omenjala, ce ne bi mulca med drugim vprasala, kako se oglasa "ps". mulc gleda njo, gleda mene. ona ga vprasa, ce res ne ve, kako se oglasa ps in ji rece, da ne ve. cela zaprepedana one pogleda mene in ji recem, da ga naj vprasa, kako se oglasa kuza oz. pES (ja bog pomagi, stajerci smo).ponosno povem, da to je pa vedel... ga vprasa, kaj so sladkarije-mulc rece, da maline in paprika. ona pogleda mene, skomignem z rameni. ga vprasa, ce je to nekaj, kar mami ne dovili, pa mulc pravi, da ne (je na dosegu rok, ker veckrat kot cokolado grizlja surovo papriko, korenje...). me drugic zaprepadeno pogleda in ji zadevo razlozim, kak je to pri nas. da ne dolgovezim: po uri in 10 min (sem prav na uro pogledala in se zacudila, da mulc se sploh za tisto mizo sedi) pa zacne otrok domov silit. gospodicna je pa se imela pol neke knjige za predelat in ga hotla peljat gledat resilce skoz okno, da malo pavze naredimo. otroku je bilo vsega dovolj in ni vec sodeloval. Ok, gremo domov, izvid dobimo po posti. v izvidu mi razlaga, da je besedno nadpovprecno razvit, nebesedno izrazanje pesa(ja, vem...so mi povedali na delovni terapiji, na katero hodiva od rojstva zaradi povecanega misicnega tonusa, zahiranosti ipd., in to sem jaz vam povedala takoj) in da sumi na ADD oz. motnje pozornosti. ravno zato, da ne bi pristransko oz. precustveno sodila, da otrok nima tezav saj ves, v stilu: naš pa že ne) sem zaprosila za drugo in tretje mnenje. ce bi vsaj se ena od teh dveh samo omenila moznost tezav, bi bilo drugace. tako pa sta to osebi, ki ga dokaj pogosto, skoraj vsakodnevno, opazujeta, spremljata itd. in jima, se opravicujem, bolj "verjamem" kot psihologinji/am. aha, ravno berem, da si pomislila na tisto "nas pa ze ne". glej, ga nisem npr. na silo spravljala iz plenic, da bi se potem z drugimi pogovarjala, da je pri x mesecih moje dete ze suho(ko jih je dal proc, je suh 100%, brez vsake nezgode). ce je beseda nanesla na plenice, sem (tudi tu gor) povedala, da je pri 4ih letih se v plenicah-res me ne zanima za druge. sva pa govorila o tem, da so plenice za dojencke, da koza velikih fantov ni vec za plenicke in je zato vcasih rdeca in srbi, da bo rita vesela, ker ne bo cel dan v plastiko zavita bla bla bla. en popoldan je pac rekle, da ne bo plenic vec nosil in to je bilo to. vsako lulanje in kakanje sta sla v skoljko-brez nalepk, nagrad, mojega opominjanja-nic! ko je dozorel, je dozorel, pa ceprav pri 4ih letih. ko so mi povedali, da bomo morali trdo delat, da se bo otrok naucil imeti sproscene misice in vse ostalo, kar temu sledi, si nisem predstavljala, da se bo to vleklo do 5 leta (in ne vem, do kdaj se bo). hodiva na terapije ze skoraj 5 let, ker vem,da jih potrebuje, ker vidim to tudi sama. zato, ker je pa mulc trmast in na momente len kot *** (da ne napisem, kaj ), ker ze od drugega leta full obvlada tisto, da nekaj zanalasc ne bo (ce mu pokazes, da te to jezi in silis v njega-bik kot bik), no vidis, zaradi tega pa ne morem in ne smem dovoliti, da se ga obravnava kot otroka s posebnimi potrebami, ker jih nima. in res ne morem in ne smem dovoliti, da se mu (mogoce) na tak nacin podpira "lenoba". zato, petea, da otroci, kot je tvoj(a), za katero starsi vidijo, da nekaj ni OK, ne bodo cakali nekaj mesecev na potrebnega specialista, mojega pa obravnavali kot "bogi bogi", je pa samo tak po karakterju. ja, ta nas svet...res je pisan! vse dobro zelim
_____________________________
Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07 11.05.2010 - 2070 g 45 cm 07.10.2011 - 9960 g 80 cm
|