ronja
|
Vedno sem imela porodni načrt, vedno je bil isti in v vsaki nosečnosti sem se mu uspela precej približat . Za malenkosti se nisem sekirala, za reči, ki lahko škodijo pa sem hotela, da jih ni in sem se zato morala malo kregat. NIsem dobila umetnih popadkov, nisem dobila zdravil proti bolečinam in rojevala sem v drugih položajih, zadnjič mi je celo ratalo na pručki. Se je bilo pa vsakič treba za to borit. Bolj v detajle sem pa opisala vse na temi o Ultivi. Prvič te nihče ne jemlje tako resno z željami po naravnem porodu, ker kao itak ne veš, kaj govoriš, ko rečeš, da bi naravno, brez protibolečinskih, itd... in se je bilo treba največ kregat, da so mi dovolili rodit po svoje, je ratalo, bi pa komot tisti del z babicami na začetku zbrisala, pa bi bilo še lepše:). Zelo mi je šla na živce glasba, ker cdplayer ni delal in sem rojevala ponoči - sem se zaklela, da ne rojevam več tako, da mi bo Šifrer highlight Drugič mi je bilo najbolj všeč, ker sem bila do konca doma, samo na iztis sem prišla v p., ta je bil najbolj tak, kot sem si ga zamislila, samo da sem rodila v sede, ker ni bilo časa za pručko, doma sem poslušala cd kompilacijo, ki mi jo je lubi naredil , v p. ni bilo časa dat cdja v player . Če bi si morala zbirat, bi imela same take porode. Tretjič mi na pamet ni prišlo, da bi mi lahko vodo odtekla, ker mi 2x ni, ker se to zgodi v zelo malem % primerov in ker sem vedno imela zelo zelo močne mehurje, ki se zaboga niso predrli - prvič so se kar matrali, da so ga prešpikali, drugič pa bi se mala rodila v mehurju in ga je babica prepikala na poti ven. Zato sem bila paf, ko mi je 3. odtekla voda in ni bilo tako, kot sem si predstavljala, da bova v miru tamalidve nekam odpeljala, se bom prijazno poslovila od njiju, jima lepo razložila, kam grem (čeprav vesta) in da me nekaj časa ne bo, da pa dobita potem bratca itd... Potem pa panika, rešilec, nobenega, ki bi bil tu za pazit tamali, zato lubi ni mogel z mano in je čakal, da pride varstvo, mali se je nehal gibat, ko je voda odtekla, ker se je ustrašil in me je totalno prestrašil, oba... Vsa zelena čakat na rešilca, potem hitro dol, nobenega prijaznega nežnega poslavljanja,... To je bilo precej drugače, kot sem si predstavljala. Ko je bilo pa vse ok, mali je brcal že v rešilcu in ko so pa v p. popadki začeli naraščat, sem bila pa najbolj srečna na svetu - mali živ in zdrav in še noben poseg ni bil potreben, na koncu sem celo rodila na pručki pri zelo staromodni babici, kar si štejem tudi za poseben uspeh:D. Poslušala sem spet radio, ker v rešilca nisem mogla odnest svoje torbe in nisem mela glasbe s sabo. Ampak je bil dan in so meli tudi poslušljivo glasbo na radiu, ne najbolj neposlušanih slovenskih komadov, za katere obstaja razlog, da jih ne vrtijo podnevi:D.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|