Frodo Bisagin
|
SPOROČILO ZA JAVNOST NASPROTUJEMO RAZGRADNJI JAVNEGA VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI 07.3.2013 Razgradnji javnega visokega šolstva v Sloveniji smo priče že dlje časa. Postopoma in po korakih se je odvijala dobro desetletje, vrhunec je dosegla v letih 2012 in 2013 z drastičnim zmanjšanjem proračunskih sredstev za visoko šolstvo. Za začetek je Strokovni svet za visoko šolstvo RS na široko odprl vrata možnostim ustanavljanja zasebnih visokošolskih zavodov in omogočil akreditacijo njihovih študijskih programov. Posamezniki, ki so vodili državne organe, pristojne za potrjevanje študijskih programov, so bili istočasno tudi ustanovitelji zasebnih visokih šol. Očitno nasprotje interesov za pristojne oblasti ni bilo moteče, nasprotno, podprli so nastanek zasebnih visokih šol in jim zagotovili financiranje iz državnega proračuna. Javne univerze niso reagirale ustrezno in pravočasno, tudi strokovna javnost je naivno sledila razlagam, da z novimi zasebnimi zavodi nastaja potrebna in koristna konkurenca na trgu izobraževanja. Tako je nastalo ogrodje vzporednega zasebnega visokošolskega sistema, ki neposredno ogroža javni sistem. Razširjen je predvsem na družboslovnih in humanističnih področjih, kjer je bilo mogoče brez velikih kapitalskih vložkov v tehnologijo in opremo zagotoviti osnovne izvedbene pogoje. V letu, ko so javne univerze prestale največji šok zmanjšanega financiranja programov, ki jih je ustanovila in z bolonjsko reformo spremenila država, hkrati pa jim je odrekla potrebno financiranje, je ista država razpisovala koncesije zasebnikom in jih še drugače podpirala. Zadnji ukrepi resornega ministrstva so posegli tudi v število razpisnih mest in ga zmanjšali brez opravljenih potrebnih analiz. Medtem ko se od javnega visokega šolstva zahteva krčenje, racionalizacijo, optimizacijo, ko mu grozi nezmožnost za izvedbo študijskih programov, zasebniki z minimalnim številom zaposlenih ali celo samo s pogodbeno zaposlenimi učitelji, v najetih hotelskih in drugih prostorih študentom omogočajo pridobiti visokošolske diplome. Mreža zasebnikov in nosilcev javnih funkcij je tudi na tem področju nepregledno in na široko prepletena. Nemoteno se odvija privatizacija terciarnega izobraževanja, ki davkoplačevalski denar kanalizira v žepe zasebnikov. Prav zadnje dni medijske informacije tako ponovno opozarjajo na nepravilnosti in zlorabe na zasebnih fakultetah in raziskovalnih inštitutih, katerih lastnik je nekdanji predsednik Sveta za visoko šolstvo. Odbor za pravično in solidarno družbo zahteva in pričakuje od nastajajoče nove prehodne vlade in vsake naslednje, da definira svojo vizijo razvoja visokega šolstva, iz katere bo jasno razvidno, da sodi ohranitev in razvoj javnega visokega šolstva med prioritetna razvojna področja. To pomeni tudi jasno razmejitev med javnim in zasebnim, nadzor nad kvaliteto programov in njihovim izvajanjem ter preprečevanje nelojalne konkurence. Neoliberalno ideologijo, ki jo je dosedanja vlada nekontrolirano uveljavila in prakticirala v visokem šolstvu, v celoti odklanjamo. Zagovarjamo koncept kvalitetnega javnega visokega šolstva, odprtega vsem, ki so pripravljeni na vlaganje potrebnih intelektualnih naporov v svoj študij. http://odbor.si/2013/03/nasprotujemo-razgradnji-javnega-visokega-solstva-v-sloveniji/
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan! (Ivan Cankar)
|