Vijoličarka
|
Letos je šlo vse skupaj kar mimo mene. Očitno se staram. Včeraj sem na youtube na hitro preposlušala večino pesmi (upam da mi ni kakšna dobra ušla) in ugotovila, da sem večino njih ali vsaj po delih nekje že slišala. Še ena posledica staranja. Švedska pesem se mi ne zdi nič posebnega. Nekako mi ni pri srcu ta interpretacija, neko metanje po odru, neka strašna napetost in stiska, ki je samo pevki jasna. Ampak dobro, punca je čedna in ne fuša, okusi so pa različni. Babuške so fušale, da glava boli. Ampak znale so pričarati občutek, da se izvrstno zabavajo, nekakšno pristno dobro voljo. V dobi vsega mogočega igranja, pretvarjanja, plastičnih operacij, štiklov in make upa, so bile pravi balzam: staromodne, zapete do vratu, s smejočimi zgubanimi obrazi. Osebno mi je še najbolj pri duši Italijanka. Dobra pesem, lepo odpeta, punca ima dobro energijo, kljub vsem predpisanim maskirnim dodatkom hudo luštna in presega prepleskano lutko. Kaj pravzaprav je danes Evrosong? Vsekakor ne tisto, kar je bil. Engelbert Humperdinck je prišel in pokazal, kako se poje, vendar nikogar ni zanimalo. No, vsaj tistih, ki glasujejo. Kljub predzadnjemu mestu, mislim da bodo ljubiteljih lepih in dobrih pesmi poskrbeli, da Love Will Set You Free ne bo šla tako hitro v pozabo, kot bo šel marsikateri izdelek, ki se je uvrstil pred njo. Naša Eva je nastopila suvereno in slišati je, da se reva grize, češ da je ona kriva, da pesem ni prišla v finale. Vendar sama mislim, da bi bilo tistega, ki je delal aranžma, krepko po riti. Vse skupaj je bilo nekako spotikajoče in ko naj bi se pesem razvila, je bila prekinjena z nekim brezveznim solom. Škoda, ker Eva je dober material in pesem bi zvenela še bolj čudno, če je ne bi pela prav ona. Evo Engelberta, čisti presežek letošnje prireditve: http://www.youtube.com/watch?v=pFNv9pjqZkk
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|