ronja
|
Sama po sebi sklepam, da ko odmislim vse probleme, sem zdrava kot dren.
hehe, če jaz odmislim burelijo, zoster in bolečine v spodnjem delu trebuha, ki so iste kot pri Lejli, kjer sem mela odstop postejice, sem tudi zdrava ko riba . (ok, še slabost bi bilo treba odmislit, pa verjetno še kaj, ampak to so minorne zadeve;).
Ja, k zdravnikom itak grem, saj me sami naročajo, tak da niti nimam neke izbire . in v bistvu so zdravniki tisti, ki rečejo, da je nekaj narobe, ne da bi jaz prej mislila, da je nekaj štala. Navadno grem tja čisto happy, saj to itak ni nič, potem pa oni niso čisto nič happy, ko me pogledajo. Tako da ne vem, kaj bi v tem primeru svetovala tvoja stara gospa;).
Panična sicer jaz nisem, sem navajena, da kdaj skup padem, navajena, da imam kdaj kak napad (imam astmo), da imam alergije in moram recimo zato pač včasih nosit masko, če hočem ven in da v nosečnostih vedno bruham in mi je non stop slabo. Zaradi tega ne delam nobene panike in se tudi ne sekiram (ni fajn, ni pa to usodno za dete).
Hočem pa seveda vedet, kakšne so možnosti, da se katera od bolezni prenese ali vpliva na  , pa zelo sem bila vesela, ko sem bila čez 25. teden, da je imel mali že teoretične šanse, da preživi in še bolj bom vesela naslednji teden, ko bom mela dopolnjenih 28 tednov, ko so pljuča boljše razvita in še bolj bom vesela 33. teden, ko ima že teoretične šanse, da ni v inkubatorju in še bolj 35 teden, ko ima že možnosti, da če je zelo zrel, je lahko kar z mano na zizi in še bolj, ko bo čez 37 teden, da ne bo več nedonošen in potem bom najbolj vesela, ko se bo rodil ves zdrav in super (na koncu bo to enkrat 42 teden, hehe ).
Kar se mene tiče, ni dobro, če ne mislim na to, kaj se lahko zgodi (vprašaj januarčice 09 ail pa 12, me boljše poznajo;), zato me tudi vsi zdravniki tako opozarjajo na to (čist vsak mi še reče: vas mam na sumu, da se ne znate glih pazit) - ker potem pretiravam in potem se dejansko kaj zgodi - do zdaj se je še vedno - to je moja 5. nosečnost, nobena še ni bila nikjer blizu normalne (2x ss, 1x pljučnica 5x uroinfekt, 1x odstop posteljice, obakrat prezognji popadki, 1x 2 meseca prezgodaj odprta, tokrat borelija in zoster in spet boli, itd...), vedno je bilo neko sranje in dostikrat tudi kot posledica mojega teranja/nepazenja. Tako da - ja, saj bo vse ok, ne sekiraj se - pri meni ne pali - potem grem z malima na Grad in se komaj privlečem dol in požrem pol škatle buscopana, ker mam take krče, da mislim, da bom kar rodila.
Odvisno, kak karakter si po naravi - jaz sem preveč flegma kar se tiče mojih bolezni, ker sem jih navajena iz otroštva in se ne sekiram, če nisem tipitopi, ker mi je bilo to lep čas nekaj normalnega. Samo v  pa lahko zato kdo drug naj* in tretjič bi rada bila malo bolj pametna - prva je mela probleme po porodu zaradi mojih bolezni, druga se je pa prezgodaj rodila in mela zato zlatenico. Saj sta zdaj čisto ok, samo vseeno bi temu rada to prihranila .
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
