enkratna
|
Za "popolni" odgovor bi bilo dobro vedeti, ali ustrezaš ZPIZ zakonu (glej spodaj 66. člen) - in tukaj je potem osnovna razlika v tem, ali ti delodajalec izplača regres sorazmerno glede na 4-urni delovnik in ne polni delovnik (kot navaja 66. člen).
Razlike v neto izplačilu regresa nastajajo zato, ker posamezniki pripadamo različnim dohodninskim lestvicam (pri regresu se %- torej povprečna stopnja dohodnine računa od obračunane dohodnine pri obračunu plače za pretekli mesec pred izplačilom regresa za letni dopust), posledično so razlike v odvajanju akontacije dohodnine. Zato nekdo dobi več, drugi manj pri istem bruto znesku regresa.
Izseki iz ZDR in ZDR-A (združen tekst iz zakona o delovnih razmerjih):
131. člen (regres) (1) Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. (2) Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. (3) S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. (4) V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. (5) V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom tega zakona.
64. člen (krajši delovni čas) (1) Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. (2) Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. (3) Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače. (4) Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom tega zakona, pravico do regresa za letni dopust pa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v skladu s petim odstavkom 131. člena tega zakona. (5) Delavec ima pravico do sodelovanja pri upravljanju v skladu s posebnim zakonom. (6) Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 144. člena tega zakona.
66. člen (krajši delovni čas v posebnih primerih) (1) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. (2) Delavec iz prejšnjega odstavka, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
Od tvojih sodelavk se lahko razlikuje edino od določenih kriterijev, ki ti lahko prinesejo dodatne dneve (št. let delovne dobe, št. otrok do 15 dni,...). 
