rainbow
|
še jaz bi te spodbudila tisti starš, ki več prepoveduje, posebej v tem starostnem obdobju, ko se otrok uči omejitev, ko ugotavlja, da ne more vsega imet, naredit, pa še ne razume prav zakaj, tisti je vedno manj zaželen. Tako da se strinjam z vsemi, ki so napisale, da se moraš umirit, vsaj zase, pa moraš doumet, da ni to zdaj zaradi tebe osebno in se malo čustveno odmaknit od vsega. Ko si vzgojitelj, si večkrat ''the bad guy'', vsaj v očeh otroka, ampak moraš si rečt, da je to nujno zanj, da se bo nekaterih ključnih stvari naučil. Poleg tega ga lahko zdaj začneš navajat na to, da se z njegovim dretjem ne doseže zaželenega. To je mučno obdobje, mislim, da gremo vse mame skozi to, pa mislim, da tudi očete otroci ne ubogajo kar tako (razen če se samo z njimi igrajo, kar je seveda prijetno početje), tudi jaz sem se večkrat tako počutila, pa se to potem izboljša. Res pa je, da se moraš trudit ostati mirna v takih situacijah, ne se pustit prevečkrat razburit, ker to nikamor ne pelje. Pa uspešno!
_____________________________
lp, rainbow Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn
|