IZVIRNO SPOROČILO: biser

Kaj naj naredim, da bomo bolj mirno živeli?

IZVIRNO SPOROČILO: biser

Upam, da nisem naredila zmede in da ste razumeli kaj sem hotela napisati.

IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka

IZVIRNO SPOROČILO: biser

Upam, da nisem naredila zmede in da ste razumeli kaj sem hotela napisati.

Ne razumem, niti pod razno - da se vrtiš okrog vsakega detajla in ne vidiš velike slike. Tako kot mačka ki se igra s svojim repom in se vrti v krogu.

Moški bi najbrž rekel, da najedaš in najedaš in najedaš - in deloma mu moram dati prav. Od istega ponavljanja on ne sliši več, ker je tvoje negodovanje kot zvok, ki teče nekje v ozadju in se ga človek navadi, da pač brenči. Ne zagovarjam deda, niti pod razno, da ne boš narobe razumela, ampak s takim načinom ne boš dosegla ničesar. Rada bi spremenila njega, a prvo moraš sebe. Tri otroke imaš, ne vem, kaj si čakala do sedaj? Da se bo vse uredilo samo od sebe? Ali kaj? Vedela si, da živiš z maminim sinčkom in to bi morala vzeti v zakup - ali to sprejeti, da je tako (ker lahko ti tudi paše, da pedenaš vse od spredaj in od zadaj, če si tak tip), ali pa že v začetku postaviti stvari drugače, kar pa ti očitno ni uspelo, če je vse samo še eno pregovarjanje.

Vodka ni rešitev, ker spremembe zahtevajo razumne ljudi. Ti imaš v tem trenutku samo eno veliko zmedo v glavi, kup dnevnih obveznosti in kup pritoževanja. Če se z njim pogovarjaš na način kot se tukaj, boš težko, če ne nemogoče kaj dosegla, ker tole je en kup besed brez repa in glave, z veliko plevela in z malo bistva.

Razčisti najprej pri sebi, kaj bi točno rada, in to spravi v poslušljivo, razumno in umirjeno obliko. Potem boš na začetku.

IZVIRNO SPOROČILO: biser

Hvala vsem za odgovore.
Učiri sma se s fantom celo pot v avtu od Ljubljane pa do Celja pogovarjala, ampak se nisma mogla nažalost nič dogovorit in dorečit. Sin je hotel fantu zapet eno pesmico, ki so se jo naučili v vrtcu in ko je atija vprašal če mu jo lahk zapoje, je rekel fant da ne in da naj rajši posluša CD s pesmicami. To se mi je zdelo zelo nesramno od njega, ker meni se zdi lepo, da hoče otrok deliti stvari ki se jih nauči v vrtcu še z nami doma. In je potem meni zapel pesmico in me celo naučil kako gre (zdaj me je naučil že kar veliko stvari iz vrtca). In seveda fantu spet ni bilo prav, ker sma pela V glavnem je bilo v avtu veliko kreganja,ker na koncu je bil on bogi bogi revež,ki ful trpi in se mu ful godi krivica, češ da jaz pravim da nič ne dela. To nisem nikoli rekla, ker ni res in on to ve. Rada bi samo da mi malo pomaga v gospodinjstvu in da se ukvarja več z otroki, ker tako nama potem ostane več časa za "naju" in tudi otroci ga nebi toliko pogrešali. Zadnjič je bil sin 10 dni pri babici,ker smo punce dobile neko črevesno virozo(prinesli iz vrtca). Ko je prišel domov se ga fant sploh ni am vzel, ampak je samo pozdravil. Ko sem jaz videla sinčeka, so se mi solze ulile, pa nisem ga hotela spustit iz objema tako sem ga pogrešala.Fant pa nič, hladen kot špricer(mislim da se tako reče).

Ker imam dosti vsega, sem danes ubrala drugo pot in sicer sem hotla da bi bili skupaj kot družina. Na žalost nam to ni uspelo. Zjutraj smo pojedli zajtrk in že je fant rekel da ga je kolega klical če gremo na pijačo. Ok,sn si misla tole damo skos pa bomo pol mal skupaj čez dan. Šli smo v trgovino in na pijačo pa je minilo precej časa. V trgovini so bili vsi trije otroci tako tečni, da je bila groza. Tasrednja punčka je letala po celem Sparu, jaz pa sem jo lovila kot idi...Da bi se on kdaj ustal in šel za njo niti pod razno. Tavečji sin se je medtem ful sladkorjev najedel (tisti sladkorčki, ki so po navadi za mizo za sladkanje kave) pa mu fant ni nič rekel. Sej za kosilo se potem js ponavadi kregam in vztrajam, da otroci vsaj nekaj pojejo. Iz trgovine smo šli domov in komi smo pojedli kosilo,pa pride spet zatežit moja tašča, ki si je zaželela, da bi ji fant neki gor pri njej prestavil, ker ona pač kao ne more (vsak izgovor je dober, da ga spravi stran od družine).In je spet minila več kot ena ura. Otroke sem imela seveda spet jaz tako zjutraj ko smo se skupaj malo poigrali, in potem ko smo bili sami brez fanta.
Zvečer smo šli gor k prababici in pradedeku na obisk in seveda je bila tam spet tašča, ki je bila sila pametna in je skos neki ukazovala otrokom kaj lahko in kaj ne in kar naprej jim je stala za ritjo karkoli so nardili. Skor sem znorela Mislim, da bi jo lahko takrat poslala na Pluton, pa bi bla še preblizu nas, ker koker je zategla bi sigurn najdla pot nazaj pa tut če bi se usedla na komet
Fantu sem na poti nazaj iz "obiska" nardila šopek iz rož in mu ga dala, pa se je samo zahvalil,dobila sem lupčeka in to je bilo to kar se tiče pozornosti. Zdaj pa spet spi zraven mene na kavču in je spet vse po starem. Sn se usedla prejle zraven njega ko je gledal TV, pa se me ni nič am vzel Kaj se naj potem menim z njim, če tudi ko mu dam pozornost, od njega ne dobim praktično nič. Pogovor pa tudi gre samo v kreganje in zanikanje

Zgleda da bom res mogla dat otroke moji mami v varstvo in si vzet vodko.....in tako potem ratajo alkoholiki.

Jutri imamo praznovanje rojstnega dne, ker ima moja mala punčka 1 rojstni dan. Praznovali bomo pri moji mami in to da gremo tja njemu sploh ne paše. Pa tako veliko stvari naredijo moji starši za nas in nama pomagajo kadar le lahko, medtem ko njegova mama za otroke ne da praktično nič, kaj da bi šele kaj pomagala.

In tako sta minila še dva dolga dneva brez kakega pametnega druženja. Jutri pa spet nazaj v Ljubljano in novemu tednu nasproti. Nekako se tega že veselim, ker mi tako vsaj tašča ne skače po živcih.


Milijonarka ja res imamo kar mirno življenje razen vsakodnevnega kreganja zaradi malenkosti, sploh kar se tiče ukvarjanja z otroki in gospodinjstva.

Vijoličarka:
Nobeno delo ni več vredno: ne služba, ki jo opravlja on in ne delo,ki ga opravljam jaz doma. Mislim, da je to kar enakovredno. Samo nažalost on dobi za svoje delo plačano in tudi pohvalijo ga če naredi vredu, jaz pa delam za družino in tega sploh nobeden ne opazi, čeprav imamo vsakodnevno oprane obleke(vsak dan vsaj 2 pralna stroja) in pomito posodo, ter toplo hrano na mizi ko pridejo domov. To ni tekmovanje kdo kaj naredi in koliko naredi in kdo je bolj bogi. Gre se samo za to, da sem sita tega, da sem sama za vse, tako za gospodinjstvo kot za otroke, zato da lahko on v miru pije pivo in brska po FB. Na koncu ko ga prosim če mi lahko plača položnico za vzajemno in mobitel ker se jaz ne morem zaradi tega vozit 30 km, mi pa reče kar sama si plačaj, saj imaš denar. Ja, imam kolikor dobim na mesec od otroškega dodatka in za nego, tega denarja pa tudi ne porabim nič za sebe razen da si plačam ti dve položnici. Pa če mi je do sedaj slučajno kaj plačal(vedno vrnem nazaj denar), sem ga še cel mesec poslušala kako je on meni posodil za položnico. In vsak dan mi je težil kdaj mu mislim dat denar, če glih takrat nisem imela denarja pri sebi, pa tudi če sem se pogovarjala s prijateljico, da je ona vse slišala.
Enkrat, ko nisem imela denarja in nisem mogla plačati zavarovanja, je bilo tako, da cel vikend nisem bila zavarovana, ker on mi pa tudi ni hotel plačat. Od takrat me je izučilo, da si nekaj denarja prišparam za položnice, ker vem da se na njega ne morem zanesit. Njemu je važno, da ima on za pivo in svoje potrebe, za druge je pa vseeno ali imamo ali ne. Egoist je glih tako kot njegova mama. Ko pa plačam kaj za otroke mi pa reče, da gre to tak al tak iz skupnega proračuna. A ja???

Joj,spet sem se razpisala. Upam, da nisem naredila zmede in da ste razumeli kaj sem hotela napisati. Sama tak ne vem več kaj naj

Vsem želim mirno noč in še bolj miren teden!!

IZVIRNO SPOROČILO: Taddy78

Če te po 1.mesecu ali pa prej v solzah ne prosi, da se vrneš domov....mislim da veš odgovor na svoj post.

IZVIRNO SPOROČILO: Taddy78

Berem pa berem, pa mi je vedno manj jasno, kaj tebi ni jasno...
Ne rečem da živim v popolni zvezi, so prepiri, isto me najeda njegova tašča, so težki dnevi, so pa tudi dnevi, ki so popolni in sploh sedaj lahko to trdim, ko berem kaj se pri nekaterih dogaja.
Ja res je najlažje rečt da spokaj kufre in idi, ampak oprosti, če bi se to dogajalo med nama, bi se sigurno vsaj za kak mesec šla malo hladit na bolj pozitivno območje.
Tudi moj dela cele dneve in da v tem najdete izgovor, da ni nič z družino, si zakrivate oči ali pa nočete sprejeti dejstva, da se vas partner izogiba in ne samo vas, tudi vajinih otrok.
Včasih se res zgodi, da kak teden ne greva nikamor, drugače pa se vedno najde čas za ogled filma, obisk discoteke, obiska, pa tudi odnos imava zdrav, saj se veliko pogovarjava, probleme rešujeva ko nastanejo in skoraj vedno v vsakem prepiru najdeva kasneje točko, kateri se iz srca nasmejiva.
Kot imam jaz vsak mesec PMS dneve, jih ima tudi on. Ko sem tečna me vedno vpraša, če bom dobila menzes, ko ima on te dneve, ga pustim na miru in nič ne sprašujem, ker ga mine kakor je prišlo.

ko pride zveza v tako stanje...ni prišla v enem dnevu, ampak se je to moralo kuhati že nekaj mesecev, mogoče tudi let. Da moški izgubi občutek za družino, torej otroke in ženo, mora biti nekaj hudo narobe in ja, jaz bi ga kak mesec pustila samega, da razmisli o tem, kaj mu je v življenju prioriteta. Če te po 1.mesecu ali pa prej v solzah ne prosi, da se vrneš domov....mislim da veš odgovor na svoj post.

Nobeno delo ni več vredno: ne služba, ki jo opravlja on in ne delo,ki ga opravljam jaz doma. Mislim, da je to kar enakovredno.

Samo nažalost on dobi za svoje delo plačano in tudi pohvalijo ga če naredi vredu, jaz pa delam za družino in tega sploh nobeden ne opazi,

Praznovali bomo pri moji mami in to da gremo tja njemu sploh ne paše.

prvi korak je, da si ti v glavi zrihtas, kaj pravzaprav zelis in pricakujes: potem to uskladis s tem, kar lahko realno pricakujes. to je proces in menim, da si ti zdaj na tocki, ko je to potrebno. vedi, da se je zamer v tebi nakopicilo in da bo potrebno narediti malo distance od vsega, ce zelis druzino obdrzati. sama menim, da je locitev res skrajna izbira.
ko bos vse to dobro prezvecila, to predstavis njemu. pa na takrat, ko bo naspidiran ali utrujen ali jezen ali..., ampak takrat, ko bos cutila, da je cas zato. in takrat poskusaj brez obtozb nasteti, zakaj mislis, da se ti godi krivica in kaj bi zelela od njega. v vmesnem casu pa si privosci, da ga kdaj pustis brez kosila, ker boste z mularijo raje uzivali kje zunaj, oni pa bodo itak bolj zadovoljni s cim drugim namesto kosila

Tudi jaz sem utrujena, pa mi ni opravičeno, da kaj ne postorim. A njemu pa, zato ker se ona pritožuje, da to ni življenje, ki si ga je zamislila, naj vse oprosti, naj ga razume. Kje pa on razume njo?

Včasih se ne da vsest in pogovorit, ampak v tem primeru ni na nas, da se trudimo za idealno družino.

Poslušam očitke, da ne pospravljam dovolj. A ne pomnim, kdaj je vzel otroka in šel kam z njo, da sem jaz lahko počistila. Po navadi počnem vse to čez vikend, ko ona spi. Torej v 2 urah na dan, generalno sčistit hišo, zlikat, skuhat, oprat in posušit perilo. Medtem ko on leži na kavču, ali ga sploh ni doma. A jaz pa nimam pravice ležat na kavču. In ne, vsako minuto ga pa res ne mislim opozarjat.

Ko ga vprašam, če se mu zdi ,da funkcionirama, mi reče, da je pri drugih tudi tako, so vzponi in padci.

Ne misli, da obstaja čarobna paličica ki bo vse rešila. Ne misli, da se za ljubezen ni treba truditi, da mora sama priti. Ne pride sama. In tudi sreča ne pride kar sama. In ne misli, da lahko kar naenkrat kar spremeniš situacijo. Ne moreš je. Lahko se samo trudiš, da vaši družini uspe, da boste skupaj srečni. In to se mora truditi tudi tvoj partner. To je edina pot. Mislim, da lahko s pravim pristopom, brez pokroviteljstva in pametovanja, tudi partnerju dopoveš, da bo moral nekaj narediti na tem področju, če ima željo biti v tej družini. Kako, pa veš bolj ti, ker ga poznaš. Sigurno pa ne tako, da mu ti govoriš kaj mora in bi moral narediti.