IZVIRNO SPOROČILO: kat007

jst ukrepam takole: (malo bolj strog glas): **** dol z mize! NIC.
Dol z mize ali pa gres v sosednjo sobo. NIC
Brez besed pograbim kricaca in nesem v sosednjo sobo.

IZVIRNO SPOROČILO: roberta

ma, že kar dlake mi grejo po konci, ko spet kje vidim "preusmeritev pozorosti". Ni za vse dobra ta "preusmeritev pozornosti". Ja, ok, včasih prav pride, v situacijah, ko otrok tečnari za nekaj brez veze , načeloma pa, vsaj jaz tako mislim, je bolj pametno drugih vzgojnih praksah poseči. 

Skratka, če ti skače po mizi (in je to nevarno, pa čeprav je on v "razposajeni volji"), potem ga odločno primi in postavi dol. Spusti se do njegovih oči in mu jasno, glasno in resno povej, da se to ne dela, ker je to nevarno in ker TI to ne dovoliš. Če ponovi, ponovi še ti in mu ob tem zagrozi, kaj bo, če ne bo ubogal. Če ponovno ponovi, so pa tu dejanske kazni (in ne preusmeritev pozornosti - ker s tem mu nisi sporočila nič drugega kot to, da se nočeš ukvarjati z zadevo, kjer on noče sodelovat - pa naj bo kakršenkoli razlog že - tudi če je razposajenost). Kazni za 2-letnika: pri nas palijo risanke. Če ne boš ubogala, zvečer ne bo risanke pred spanjem. Ne vem pa, kaj je tvojemu sinu tisto "res pomembno". Ti govotovo veš in zagrozi mu s odvzemom tega. Gotovo bo uspelo. Saj vendar govorimo o 2-letniku.

Pa malo odločnosti v roke!. Ti si mama. Ti poveš, kaj lahko in kaj ne. Ti odločaš o vsem pomembnem v njegovem življenju - od tega, kje bo hodil (pločnik ali cesta), kje bo skakal (po mizi ali tleh), kaj bo jedel (sam cukr ali tut kaj sadja) - to so sam primeru... ne se obesit na to. Kar hočem povedat je to, da ni vedno potrebno, da otrok razume, zakaj je tako kot rečemo mi starši. Ene stvari oni ne morejo razumet. Dobro pa je, da razumejo, da če mama odloča, mama odloča. Pa se lahko oni na glavo postavijo, pa bo še vedno tako kot rečemo starši. 

IZVIRNO SPOROČILO: Katy78

Ko prvič rečem, da ne sme, počepnem k njemu in mu tudi razložim zakaj ne sme. Če ne zaleže, ponovim še 1x, maksimalno 2x, potem ga pa od tam odstranim. Pri stvareh, ki so zanj nevarne, z otrokom ne parlamentiram. Seveda sledi užaljen jok ampak se pa hitro pomiri ker dobro ve, da z jokom ne bo dosegel nič.
Poleg tega nisem pristaš tega, da se otroku vedno preusmerja pozornost. Pri stvareh, ki so zanj nevarne, mora otrok dojeti, da določene stvari pač ne sme. In po moje tega ne dosežeš s tem, da hitiš ugotavljat s čim bi ga lahko zamotil. Itak ni prvič slišal da npr. ne sme plezati na mizo ampak mu je bilo to že večkrat povedano. Saj ne rečem, ko je bil še manjši, tam okoli enega leta ali pa še manjši, sem tudi jaz največkrat preusmerjala pozornost, zdaj je pa že toliko velik, da dobro ve, kaj sme in kaj ne sme in zato se preusmerjanja pozornosti v takih primerih ne poslužujem več. Itak pa da izzivajo.  Pri nas se tako nagajivo zraven smeji ko se spravi k nečemu, za kar zelo dobro ve, da ne sme...

Še glede kazni: pri nas se kakšnih kazni zaenkrat še ne poslužujemo, ker zgoraj opisano dobro funkcionira. Tudi ohlajanja v drugi sobi se ne gremo.

IZVIRNO SPOROČILO: Urska09

IZVIRNO SPOROČILO: Katy78

Ko prvič rečem, da ne sme, počepnem k njemu in mu tudi razložim zakaj ne sme. Če ne zaleže, ponovim še 1x, maksimalno 2x, potem ga pa od tam odstranim. Pri stvareh, ki so zanj nevarne, z otrokom ne parlamentiram. Seveda sledi užaljen jok ampak se pa hitro pomiri ker dobro ve, da z jokom ne bo dosegel nič.
Poleg tega nisem pristaš tega, da se otroku vedno preusmerja pozornost. Pri stvareh, ki so zanj nevarne, mora otrok dojeti, da določene stvari pač ne sme. In po moje tega ne dosežeš s tem, da hitiš ugotavljat s čim bi ga lahko zamotil. Itak ni prvič slišal da npr. ne sme plezati na mizo ampak mu je bilo to že večkrat povedano. Saj ne rečem, ko je bil še manjši, tam okoli enega leta ali pa še manjši, sem tudi jaz največkrat preusmerjala pozornost, zdaj je pa že toliko velik, da dobro ve, kaj sme in kaj ne sme in zato se preusmerjanja pozornosti v takih primerih ne poslužujem več. Itak pa da izzivajo.  Pri nas se tako nagajivo zraven smeji ko se spravi k nečemu, za kar zelo dobro ve, da ne sme...

Še glede kazni: pri nas se kakšnih kazni zaenkrat še ne poslužujemo, ker zgoraj opisano dobro funkcionira. Tudi ohlajanja v drugi sobi se ne gremo.

Razmišljam in ravnam popolnoma tako kot ti

IZVIRNO SPOROČILO: ZARA

IZVIRNO SPOROČILO: roberta

ma, že kar dlake mi grejo po konci, ko spet kje vidim "preusmeritev pozorosti". Ni za vse dobra ta "preusmeritev pozornosti". Ja, ok, včasih prav pride, v situacijah, ko otrok tečnari za nekaj brez veze , načeloma pa, vsaj jaz tako mislim, je bolj pametno drugih vzgojnih praksah poseči. 

Skratka, če ti skače po mizi (in je to nevarno, pa čeprav je on v "razposajeni volji"), potem ga odločno primi in postavi dol. Spusti se do njegovih oči in mu jasno, glasno in resno povej, da se to ne dela, ker je to nevarno in ker TI to ne dovoliš. Če ponovi, ponovi še ti in mu ob tem zagrozi, kaj bo, če ne bo ubogal. Če ponovno ponovi, so pa tu dejanske kazni (in ne preusmeritev pozornosti - ker s tem mu nisi sporočila nič drugega kot to, da se nočeš ukvarjati z zadevo, kjer on noče sodelovat - pa naj bo kakršenkoli razlog že - tudi če je razposajenost). Kazni za 2-letnika: pri nas palijo risanke. Če ne boš ubogala, zvečer ne bo risanke pred spanjem. Ne vem pa, kaj je tvojemu sinu tisto "res pomembno". Ti govotovo veš in zagrozi mu s odvzemom tega. Gotovo bo uspelo. Saj vendar govorimo o 2-letniku.

Pa malo odločnosti v roke!. Ti si mama. Ti poveš, kaj lahko in kaj ne. Ti odločaš o vsem pomembnem v njegovem življenju - od tega, kje bo hodil (pločnik ali cesta), kje bo skakal (po mizi ali tleh), kaj bo jedel (sam cukr ali tut kaj sadja) - to so sam primeru... ne se obesit na to. Kar hočem povedat je to, da ni vedno potrebno, da otrok razume, zakaj je tako kot rečemo mi starši. Ene stvari oni ne morejo razumet. Dobro pa je, da razumejo, da če mama odloča, mama odloča. Pa se lahko oni na glavo postavijo, pa bo še vedno tako kot rečemo starši. 

AMEN.

Pa malo odločnosti v roke!. Ti si mama. Ti poveš, kaj lahko in kaj ne. Ti odločaš o vsem pomembnem v njegovem življenju - od tega, kje bo hodil (pločnik ali cesta), kje bo skakal (po mizi ali tleh), kaj bo jedel (sam cukr ali tut kaj sadja) - to so sam primeru...

IZVIRNO SPOROČILO: Otika

IZVIRNO SPOROČILO: ZARA

IZVIRNO SPOROČILO: roberta

ma, že kar dlake mi grejo po konci, ko spet kje vidim "preusmeritev pozorosti". Ni za vse dobra ta "preusmeritev pozornosti". Ja, ok, včasih prav pride, v situacijah, ko otrok tečnari za nekaj brez veze , načeloma pa, vsaj jaz tako mislim, je bolj pametno drugih vzgojnih praksah poseči. 

Skratka, če ti skače po mizi (in je to nevarno, pa čeprav je on v "razposajeni volji"), potem ga odločno primi in postavi dol. Spusti se do njegovih oči in mu jasno, glasno in resno povej, da se to ne dela, ker je to nevarno in ker TI to ne dovoliš. Če ponovi, ponovi še ti in mu ob tem zagrozi, kaj bo, če ne bo ubogal. Če ponovno ponovi, so pa tu dejanske kazni (in ne preusmeritev pozornosti - ker s tem mu nisi sporočila nič drugega kot to, da se nočeš ukvarjati z zadevo, kjer on noče sodelovat - pa naj bo kakršenkoli razlog že - tudi če je razposajenost). Kazni za 2-letnika: pri nas palijo risanke. Če ne boš ubogala, zvečer ne bo risanke pred spanjem. Ne vem pa, kaj je tvojemu sinu tisto "res pomembno". Ti govotovo veš in zagrozi mu s odvzemom tega. Gotovo bo uspelo. Saj vendar govorimo o 2-letniku.

Pa malo odločnosti v roke!. Ti si mama. Ti poveš, kaj lahko in kaj ne. Ti odločaš o vsem pomembnem v njegovem življenju - od tega, kje bo hodil (pločnik ali cesta), kje bo skakal (po mizi ali tleh), kaj bo jedel (sam cukr ali tut kaj sadja) - to so sam primeru... ne se obesit na to. Kar hočem povedat je to, da ni vedno potrebno, da otrok razume, zakaj je tako kot rečemo mi starši. Ene stvari oni ne morejo razumet. Dobro pa je, da razumejo, da če mama odloča, mama odloča. Pa se lahko oni na glavo postavijo, pa bo še vedno tako kot rečemo starši. 

AMEN.

2x amen!

IZVIRNO SPOROČILO: ČebelicaMaja

Jaz pa enostavno ne razumem kaznovanja dvoletnikov- si tega enostavno ne predstavljam niti pri naši ta večji niti pri tamali- ker se mi vse zgoraj opisano zdi še prekmalu... pa saj dvoletnik sploh ne pozna še pomena kazni, po dveh minutah itak pozabi, zakaj je bil kaznovan... ne vem no...

A da dvoleteniki tepejo pa ni prekmalu? Če se ne postavi mej sedaj, kaj bo pri 18 letih?  Poznam primer, ko otrok tako ne ve, kaj se mu govori,... zdaj ko je pa starejši pa ne upošteva tistega, kar se mu govori.
Bodi brez skrbi, da dobro ve zakaj je kaznovan in kaj lahko in kaj ne sme, če se mu to jasno pove... In vztraja pri tem. Ne da enkrat lahko in nekrat ne.

Meni se zdi pomembneje razlagat, da pokapirajo logiko dejanje /posledica in postavljati meje, ki jih bodo nekoč razumeli, ne pa kaznovati...če ne boš, bo pa...

Ne pozna pomena kazni razume pa vso tvojo razlago? Logika pri dveh letih? Kazen pa ne?

saj ne rečem, zdaj se pri ta veliki tudi jaz poslužujem te metode- ampak bo kmalu stara 5 let, ta mala je pa nekaj čez dve, pa enostavno ne šlivi, če ji grozim ali karkoli drugega- še najbolj pali razlaga in vztrajnost... dvoletniki pa res ne znajo biti zares poredni, no...

Ta je pa malo huda.

tako kot je ena zapisala- gre za razposajenost, razsikovanje meja, radoživost...

Razposajenost ni izgovor, če se otrok pri tem lahko poškoduje in je v nevarnosti.

so pa pravila, ki se jih držimo- npr. ob cesti se da roko in pika- pa se lahko dere, pa meče po tleh, pa ne bom popustila- ampak če si vztrajen, to hitro dojamejo...

Po mizi se ne hodi in pika, kar starši ne dovolijo se ne sme in pika. Vse je pa odvisno od meje, ki jo postavijo starši. Kaj se sme in kaj ne. In kako se mej držijo.

IZVIRNO SPOROČILO: suzanica
Kako vi kaznujete svoje malčke?

IZVIRNO SPOROČILO: ZARA

Sunny. Pri nas je palilo, da je morala pri miru sedet. V bistvu še zdaj pali.