mamsi
|
Naredte še enga , pa se bosta skup igrala . Prva se je tut mene držala kot klop, pač nimajo pred sabo nobenga sorojenca za vzor in družbo. Jest sm se ukvarjala z njo. Se mi je zdelo, da me rabi, ne da se sama ne zna igrat. Od leta in pol me je rabila čedalje manj, pri treh je pa nisem več dobila v naročje . Pri drugi nisem nič posebnega delala, ampak se je odcepila od mene veliko prej kot prva, predvidevam, ker jo je zanimala igra od sestrice, skupaj sta veliko počele zunej in notri. Zdaj (6 in 4 leta - se igrata več ali manj same). Ta micena 5,5m me zahteva cel dan in se ji dajem cel dan! In prepričana sem, da ni s tem nič narobe. Moj nasvet je, kadar te išče, četudi sedaj precej pogosto, počepni k njej, ji ponuddi kako zanimivo igro (npr živalice in hiško iz kartona, ali pa barvanje ali pa plastelin, risanje, kocke, kamenčki in naj dela kačo....) - ne samo igrače in se igraj z njo. Ko vidiš, da jo igra pritegne in se sama lahko igra, se tiho odmakni, pa če za par minut, pa za par minut. Če te pokliče, se spet prikaži, poglej, kje se je zataknilo, ji še malo pomagaj in se spet odmakni. Postopoma, ampak res počasi, se odmikaj vedno več. Če jo skos tiščis stran od sebe, ali jo celo kregaš in po riti, ko te hoče, se te bo samo še bolj oklepala, za moje pojme. Otrok te pač rabi.
|