zmajaz
|
Hm - giotti tole pri vas je pa res nočna mora. Če bi vam duda res podaljšala spanje pa nekako dvomim, ker - vsaj po mojih izkušnjah (lahko da ima kdo drug drugačne) - se otrok zaradi dude ponoči še bolj zbuja, ker jo med spanjem izgubi, ko pride v fazo plitkejšega spnaca, pa jo potem pogreša in začne iskati, če je ne uspe sam najti, pa jok in mu jo moraš iti iskat ti. Pri nas je bilo tako, da so se nočna zbujanja TAKOJ za 90% zmanjšala, ko smo pri 9,5 meseca dudo ukinili. Je pa še ta problem, da vprašanje, če jo bo otrok, ki nikoli ni imel dude, sploh sprejel pri taki starosti, ker verjetno nima več tako izrazitega sesalnega refleksa - po mojem sploh ne bo vedel, kaj si naj z njo spočne. Drugače pa - žal nimam pametnega nasveta za vas, ker nismo s spanjem imeli nikoli posebno hudih problemov - tu in tam kak izpad, drugače pa ni bilo neke panike. Edino morda to, da nikakor NE prižigajte luči in ga ne jemljite iz posteljice in ne nosite po rokah, jaz bi ga tolažila kvečjemu z božanjem, hranjenje pa tudi pri taki starosti morda 1x ali največ 2x na noč, ziza pa naj ne bo za uspavanje, če v resnici ni lačen. Jaz sem naši ta prvi pri 7-ih mesecih ukinila dojenje ob 1h (ker sem videla, da itak fige kaj poje, ampak se bolj kot ne carta), tako da je potem spala od nekje 22h do 5h. Prvo noč je enih 15 minut jokala (sem jo samo božala v temi in tolažila), drugo noč je jokala samo še kake pol minutke, tretjo noč je pa samo še zajamrala, ko sem jo začela božati, pa takoj nazaj zaspala, potem je bilo tako še ene 2 noči, po slabem tednu se pa niti zbudila ni več do 5h. Zdaj starši so pač različni, eni raje celo noč otroka prenosijo, kot da bi minutko jokal, drugi gredo spet v drugo skrajnost ... Samo tako radikalno stanje pa že skoraj zahteva bolj radikalne ukrepe. Osebno ga enostavno ne bi jemala ven in prej ali slej bi ugotovil, da ne bo nič. Seveda pa to ne pomeni, da ga pustiš, naj sam joka v posteljici in se počuti sam in zapuščen, ampak ga lepo božaš po hrbtu/glavici/trebuščku (kar mu pač najbolj paše), da čuti, da si ob njem. Našemu ta malemu, če se sredi noči kdaj zbudi, zdaj večinoma zadošča že, če mu naredim "pšššš, pšššš" - samo, da me sliši, da sem blizu in že spi dalje. Če slučajno kdaj to ne pomaga (kar je zelo zelo redko) ga pa še malo pobožam, pa je že v redu. Moj nasvet se bo morda marsikomu zdel preradikalen - ga pač naj prezre - vsak po svoje ...
_____________________________
Ta večja: 05.01.2008 Ta mali: 01.05.2009
|