clara23
|
IZVIRNO SPOROČILO: zmajaz Hm - ne znam ti ravno svetovati. Lahko ti samo rečem, da tole s tvojo mamo je sicer morda kaj krivo, ni pa nujno. Jaz tudi nimam nekega posebnega odnosa s svojo mamo - čisto iskreno rečeno, bi celo težko rekla, da jo imam rada, kar je definitivno posledica tega, da ona meni nikoli ni znala pokazati, da me ima rada, vendar to nič ne vpliva na to, da ne bi imela jaz neizmerno rada svojih dveh otrok. In še več - prav zavedam se, kako si je mama pokvarila odnos z mano, ker mi ni znala pokazati, da me ima rada, zato imam to vedno v mislih in vem, da se bom trudila, da bodo moji otroci vedeli, kako jih imam rada, ker ne bi prenesla, da bi čutili do mene tako kot čutim jaz do svoje mame. no, točno tako je tudi pri meni.. Sama se niti v sanjah ne spomnim, da bi me moja mami kdaj objela, me pobožala...žalostno. Kako sem zavidala svojim prijateljicam, ko so po šoli skočile svojim mamam v objem, ko jih je mama po vsaki šolski predstavi ponosno objela, jih poljubila...to svoji mami zelo zamerim in ji ne bom nikoli odpustila. Kako bi opisala najin odnos z mamo? Hmm..ne vem..sicer živimo pod isto streho, ampak da bi jo imela rada na kakšen prav poseben način? Ne! Niti prijateljici nisva, ker se ji enostavno ne morem odpret in zaupat. In vedno sem si govorila, da moj otrok pa ne bo prikrajšan za mamino ljubezen! Kar se da pogosto ga pobožam, poljubim, objamem, mu povem da ga imam rada. Na vso moč se bom trudila, da bo najin odnos ljubeč in da mi bo lahko zaupal, pa naj bo karkoli. Vedel bo, da se lahko obrne name, pa naj bo v dobrem ali v slabem. Tu bom, da mu bom pomagala in svetovala.
|