larisa75
|
Draga Jona Klara in ostale. Moja zgodba je malce drugačna, a se je ob prebiranju vaših zgodb zbudil v meni poznani občutek. Ne želim nobeni soliti pameti ali ji kaj pametnega svetovati, le z vami želim deliti svojo izkušnjo. Pa od začetka... Pred 12 leti sva s partnerjem rekla, sedaj bi pa imela otročička. In tako se je zgodilo. V drugem poskusu je uspelo. Bila sva mlada in neizkušena, zato sem bila seveda prvi mesec, ko ni uspelo, zelo razočarana in sem že listala knjige, če je slučajno kaj narobe z menoj. No, drugi mesec je uspelo, zato poznam občutek, ko ti skoraj takoj uspe. Imela sem čudovito nosečnost in rodila krasnega sina. Ko je minilo pet let pa sva rekla, no sedaj pa še enega. Pa ga ni bilo ne prvi, ne drugi, ne tretji, ne..... sedmi, pa grem do svoje G. Reče, da imam zaspane jajčnike in mi da klomifen. Šele v petem krogu čez pet mesecev zagledam plus. A to je bilo tudi vse. Ploda ni bilo v maternici, bila je izvenmaternična nosečnost. Izgubila sem desni jajcevod. Začela sva se spraševati, ali nama je bilo treba tega. Pač nama ni namenjeno več. A kljub temu sem še šestkrat poskusila s klomifenom. Nič. Ob letu sem šla na hsg, ki je pokazal, da je levi jajcevod prehode. A še vedno nič. Potem se odločiva, da če nam ni namenjeno, bova imela pač edinčka, razen če nas narava preseneti. In tako je minilo še dve leti. Torej nič. Leta 2007 me G nagovarja naj poizkusiva OBMP, mi da napotnico, a mi ob letu propade. Novembra 2008 sem spet pri G, reče: leta bežijo in mi da novo napotnico. Še isti dan pokličem v Maribor z mislijo, vsaj poskusila bova, da si pri petdesetih ne bova očitala, da nisva naredila vsega, kar bi lahko. V marcu sva imela prvi razgovor. Vzrokov niso iskali, očitno so jajcevodi zanič. Konec marca sva bila dana na čakalno listo, oktobra sva začela s postopkom. Rezultat? Danes sedim za računalnikom in pišem svojo zgodbo noseča 6 tednov in 3dni. Občutki? Neprecenljivi! Srečna, hvaležna medicini, moji G, ki je vztrajala, da narediva korak naprej in še bi lahko naštevala. Nasvet? Naredite korak naprej. Jaz sem izgubila leta od 2003 do 2008. Ne bojte se postopkov, ni tako hudo. Če pa se boste odločile za MB, pa boste deležne še veliko topline in prijaznosti. Hvala, ker ste prebrale in vse lepo v letu 2010 vam vsem želim! Larisa
|