Anonimen
|
Dober večer . Sm prilepila svoj link, ki sem ga imela prilepljenega na eni drugi temi, kjer sem ga objavila pred 2 dnevoma. Sicer sem določene zadeve zbrisala, ker se te teme ne tičejo, bistvo je pa tu.
Danes v LJ na diagnostiki izvem, da ima moj najstarejši sonček MAS (motnjo avtističnega spektra). Sicer precej pričakovana diagnoza( je imel sum na to diagnozo), vendar bi vseeno raje slišali ,,z vašim otrokom je vse ok, ima sam intenzivne faze odraščanja,,. Mislim, da sem že pisala o tem, da je hud matematik, zainteresiran za znanost, nasploh mal genija. Po drugi strani pa ne obvlada osnov obnašanja, nenapisana socialna pravila so španska vas in nasplošno za nas vsakdanje reči so njemu buuuuuuh.
In od kje avtizem? Po korenitem prebiranju enga kupa literature pridem do sledečih odgovorov.
Prvič: zadeva je lahko dedna in gre iz roda v rod(pri nas zelo malo možnosti za to teorijo)oz. prirojena;
Drugič:povzroča ga cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR).(po študijah, ki so jih delal v tujini) Pri avtizmu gre za to, da je poškodovan imunski sistem otroka oz. mielin, ki ščiti male možgane, zaradi tega pa se otrok obnaša kot se.
In ko smo mal preleteli zgodnje otroštvo našega fanta in njegovo zdravstveno kartoteko so se začele stvari kar same od sebe odpirat. Do 11.mesecev čist zdrav dojenček, normalno napredoval, shodil z 11 m in lepo čebljal. Pri dobrih 11 m cepljen pred vstopom v vrtec (MMR) in otrok začne zbolevat. Seveda se sprijaznemo s tem, da je to ,,davek,, vrtca. S 13m zboli tako hudo, da je hospitaliziran in je v bolnišnični oskrbi skoraj 1m. Opravijo en kup preiskav in ne odkrijejo ničesar. On driska, bruha, ne je, skos joče, primanjkuje mu kisika v krvi...vzroka pa ni. Ni nobene znane bakterije nikjer. Ko se zadeva stabilizira, dobim otroka domov z pojasnilom, da je na svetu možno ogromno bakterijskih okužb, vendar da ga na vse pa res ne morjo testirat. OK, jih štekam. No, od takrat naprej zelo pogosta vnetja ušesk, otrok ne spregovori do dobrega 2 leta, vendar je to čist OK. Otroci so si pač različni, eni prej, drugi kasneje. Pri nekje 4 leti se začne pri njem v vrtcu opažati, da je pogosto ,,odsoten,,(beri:v svojem svetu), da se ne igra z vrstniki in da je zadosti sam sebi. Po drugi strani pa ljubek (itak, če ni nobenega dela z njim-daš mu 1 igračo, pa maš 2 ure mir). Doma je bil pa itak še edinc in ni imel neke pametne družbe, tako da nismo delal paniko iz tega. Je individualist smo rekli. Pa so se zadeve začele stopnjevati, ker je otrok rastel. Čedalje bolj bi moral osvajati socialne veščine, on pa nič. Po drugi strani pa tako razgledan in pameten. Pa so me tolažili, da bo otrok zrastu, pa se bo začel tudi v vsakdanjih situacijah obnašat drugače.
No, pa da ne dolgovezim.......še vedno se obnaša kot se je in zato smo tudi prišli do današnjega dne.
< Sporočilo je popravil jaknik1 -- 20.12.2009 22:07:47 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Je pa vseskozi pri sebi. Močno me skrbi, zdaj že gledam na vsak njegov korak in ne vem več, kaj je prav in kaj ni. Ima kdo podobne izkušnje?
od tega je sedaj 14 dni. 
