patkapatatka
|
Hojla, sama sem imela enako težavo. Odpravila sem jo s pomočjo tega odgovora na strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo
Kako se letni dopust pravzaprav lahko koristi? Koliko ga mora delavec izrabiti v tekočem koledarskem letu, koliko pa ga lahko prenese v naslednje? Ali je možnost, da se letni dopust prenese v naslednje koledarsko leto avtomatično pravica delavca? Kaj lahko stori delavec, ki mu odgovorna oseba delodajalca prepreči izrabiti celoten letni dopust v določenem letu? Kdaj lahko delavec zahteva odškodnino za neizrabljeni letni dopust?
Oktober 2006
Pravica delavca do letnega dopusta je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR) ena od temeljnih pravic delavca iz delovnega razmerja. Delavec ima pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Delodajalec pa mu je dolžan omogočiti v tekočem letu izrabo tega letnega dopusta – na način, ki je predviden v ZDR.
Letni dopust lahko tako delavec izrabi v več delih, s tem da mora en del trajati najmanj dva tedna (delodajalec mu torej mora omogočiti, da izrabi letni dopust strnjeno v trajanju najmanj dveh tednov). ZDR še določa v 163. členu, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
Kadar pa je delavec odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti, do 30. junija naslednjega koledarskega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj šest mesecev. Če je delavec v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal manj kot šest mesecev, pa ima pravico izrabiti preostanek letnega dopusta nad dvema tednoma do 30. junija naslednjega leta le v odgovoru z delodajalcem.
Delovni proces mora delodajalec organizirati tako, da je zagotovljena izraba letnega dopusta vseh delavcev do konca tekočega koledarskega leta. Ker je letni dopust pravica delavca, kar delodajalec ve vnaprej, mora temu ustrezno prilagoditi tudi svoj letni plan dela delavcev. Pri tem je treba opozoriti na dolžnost delodajalca, da še pred začetkom koledarskega oz. poslovnega leta določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce in sindikate (pri delodajalcu). Omenjena dolžnost izhaja iz 147. člena ZDR - če je delodajalec ne izpolni, predstavlja taka opustitev prekršek, ki je sankcioniran v kazenskih določbah ZDR. V tem letnem razporedu delovnega časa delodajalec tudi določi predvidene termine, v okviru katerih lahko delavci izrabijo svoj letni dopust. Letni dopust se namreč izrablja ne samo upoštevaje možnosti za počitek in rekreacijo ter družinske obveznosti delavca, ampak tudi upoštevaje potrebe delovnega procesa. Delovni proces pa mora delodajalec vsekakor organizirati tako, da je zagotovljena izraba letnega dopusta vseh delavcev do konca tekočega koledarskega leta.
Delavec lahko torej v okviru varstva svojih pravic od delodajalca zahteva, da mu omogoči izrabo celotnega letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. To stori v skladu s prvim odstavkom 204. člena ZDR tako, da pisno zahteva od delodajalca, da odpravi kršitev oz. da izpolni svoje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem izrabe letnega dopusta. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti oz. odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oz. odpravo kršitve s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Če delodajalec v tekočem koledarskem letu delavcu ne omogoči izrabe letnega dopusta na način, predviden v ZDR, oz. mu to preprečuje, gre za prekršek, ki je sankcioniran v kazenskih določbah ZDR.
V primeru, ko mu delodajalec preprečuje izrabo letnega dopusta, pa lahko delavec uveljavlja tudi odškodninsko odgovornost delodajalca pred pristojnim sodiščem. Odškodninska odgovornost delodajalca se v skladu s 184. členom ZDR namreč nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja. Delodajalec pa je odškodninsko odgovoren delavcu za neizrabo letnega dopusta le v primeru, če iz neupravičenega razloga odkloni delavcu izrabo letnega dopusta. Samo dejstvo, da delavec letnega dopusta ni izkoristil, pa še ne pomeni, da je upravičen do odškodnine. Za odškodninsko odgovornost mora biti namreč izkazano, da delavec ni izkoristil letnega dopusta po krivdi delodajalca.
Zato pa mora delavec, ki uveljavlja odškodninsko odgovornost delodajalca zaradi onemogočanja izrabe letnega dopusta, zagotoviti ustrezen dokaz za to, da mu delodajalec ni omogočil izrabe dopusta v tekočem koledarskem letu iz (neupravičenih) razlogov na svoji strani. Kot dokaz se zdi primerno, da delavec pridobi pisno obvestilo delodajalca o tem, da mu ne more oz. noče zagotoviti izrabe letnega dopusta.
Problem je v tem, da delodajalci narobe tolmačijo člene oz. zamenjujejo pravico do letnega dopusta s pravico do izrabe dopusta. Če ti ne bo šlo skozi pa pokliči na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kjer ti bodo vso stvar prijazno razložili.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
