IZVIRNO SPOROČILO: Nastya

Ali je to kakšna faza razvoja in bo šlo mimo - ali se je že začelo upiranje in trmarjenje, uveljavljanje svoje volje itd..

IZVIRNO SPOROČILO: Nastya

Imam sina, ki bo dopolnil 17 mesecev. Pred kakšnim tednom je začel početi stvari, nad katerimi nisem ravno navdušena kot npr..koš za smeti je najboljši (jemlje stvari iz njega, če je kaj se lepo igra kaj poje itd..), meni pa to para živce, pa mu dopoveduje, da je to umazano, da to ni prav itd..bla bla bla..a on se mi smeji in se samo obrnem okoli, je spet v omari in veleče stvari ven..

Druga stvar je, da kar meče stvari na tla, od igrač, do pokrovk itd..pa mu spet govorim da se to ne sme itd...bla bla bla..on se mi smeji, steče stran in se mi skrije, ali pa se hoče kar malo trmat - se upira..

Ali je to kakšna faza razvoja in bo šlo mimo - ali se je že začelo upiranje in trmarjenje, uveljavljanje svoje volje itd..

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica

Tvoj malček kristalno jasno razume pomen besede NE, vendar ne razume še vzrokov za določeno prepoved oziroma se mu zdijo nesmiselne, niti mu še niso povsem jasne posledice. Ti veš, da ne sme stikat po smeteh, ker so umazane in lahko eventuelno celo zboli, njemu pa to ni jasno, niti ne ve, da ga lahko stikanje po vtičnicah ubije. On vidi samo, kako je novo, zanimivo, šumi, toooliko zanimivih stvari, ki vznemirjajo njegove male možgančke, pa še mami ima ene čudne izraze na obrazu .

Po mojih izkušnjah je fajn razmislit pri sebi, pri čem je smiselno vztrajat in pri čem ne. Meni je npr. vseeno, če vlači posodo in pokrovke okrog, saj jih lahko konec dneva vržem v pomivalca, isto mi je vseeno, če razmeče ves časopis, s tem, da pa pri eno in pol letnem otroku zvečer pričakujem, da "pomaga" pospravit. V navednicah zato, ker je to spet igra, reda in navade itak še nima, tudi resnično pospraviti ni niti približno sposoben. Lahko pa zraven "pomaga" in se navaja na red skozi igro. Me pa moti npr., če mi razmeče moje svinčnike in kulije, ki jih že itak iščem povsod po stanovanju, ne dovolim ključev, moje torbice in daljinca, zato so te stvari izven dosega malih rokic.
Stvari, ki so ti pomembne, odstraniš iz otrokovega dosega, npr. šampon postaviš na okensko polico, wc račko začasno umakneš, smeti daš v omaro pod korito ali pred vrata, vrata v kopalnico zapreš, na vtičnice daš varovala, na predale tudi ali jih zvežeš skupaj ipd.
Za določene stvari pa ne gre, niti ne moreš vsega umikat, zato ne ostane drugega, kot jodlat vsak dan znova ne, ne, ne, otroka umikat drugam in mu preusmerjat pozornost, dokler ne razume, zakaj tisti ne. In biti pri tistem dosleden.

IZVIRNO SPOROČILO: Nastya

Vse je res kar ste napisale..ampak, jaz to delam, spremenim ton glasu ko mu rečem NE, nič se ne smejim zraven, ko ga gledam kako se on meni prikupno smeji (čeprav bi se najraje tudi jaz začela smejati), ker je tako prikupen..s tem..

Tudi če ga zamotim, da ga poskušam odvrniti od tistega kar nebi smel delati, pa ga primem za rokico, in greva skupaj k igračam, da se bo igral, to je par minut in je že spet isto..pokrovke, male posodice to so NAJBOLŠE IGRAČE..to je isto ko pride v kopalnico, prva stvar ki jo bo naredil je da zmeče vse šampone in mila v banjo...pa še mimo grede leti po kakšno igračo, ki ima isto usodo kot vse ostalo, da konča v banji..

Mislim, da se kar malo vse začenja - a še v lažji obliki..

Tudi moja bo 18m in je isto. Sem ugotovila, da če ni neke hude nevarnosti, jo ignoriram in jo mine, saj če se jezim na njo, se mi smeji v faco in ji je še 10x bolj zanimivo. Res pa je, da sem samo sebe prepričala, da se ne jezim za vsako stvar in da mi je škoda energije, da se jezim, ko zmeče vse v banjo (ja tudi naša to počne ) in ko raztura predale....ker vsega ji pa tudi ne morem prepovedat, da pol ne bi rabila za njo pospravljat. Ko pa je kaj nevarnega pa nastopim ostro.

IZVIRNO SPOROČILO: nia5

IZVIRNO SPOROČILO: Nastya

Vse je res kar ste napisale..ampak, jaz to delam, spremenim ton glasu ko mu rečem NE, nič se ne smejim zraven, ko ga gledam kako se on meni prikupno smeji (čeprav bi se najraje tudi jaz začela smejati), ker je tako prikupen..s tem..

Tudi če ga zamotim, da ga poskušam odvrniti od tistega kar nebi smel delati, pa ga primem za rokico, in greva skupaj k igračam, da se bo igral, to je par minut in je že spet isto..pokrovke, male posodice to so NAJBOLŠE IGRAČE..to je isto ko pride v kopalnico, prva stvar ki jo bo naredil je da zmeče vse šampone in mila v banjo...pa še mimo grede leti po kakšno igračo, ki ima isto usodo kot vse ostalo, da konča v banji..

Mislim, da se kar malo vse začenja - a še v lažji obliki..

Tudi moja bo 18m in je isto. Sem ugotovila, da če ni neke hude nevarnosti, jo ignoriram in jo mine, saj če se jezim na njo, se mi smeji v faco in ji je še 10x bolj zanimivo. Res pa je, da sem samo sebe prepričala, da se ne jezim za vsako stvar in da mi je škoda energije, da se jezim, ko zmeče vse v banjo (ja tudi naša to počne ) in ko raztura predale....ker vsega ji pa tudi ne morem prepovedat, da pol ne bi rabila za njo pospravljat. Ko pa je kaj nevarnega pa nastopim ostro.