Anonimen
|
twetka, naj te malo spodbudim... Jaz sem primerek s ca. 60 kg viška in sem zanosila. Sicer je trajalo 10 mesecev in pred zanositvijo sem tudi shujšala kakih 10-12 kg, vendar... Pred nosečnostjo sem imela popolnoma redne cikluse okrog 4 leta, ti pa so se mi vzpostavili kako leto po prenehanju jemanja KT. Ko sem prenehala s KT, sem imela 7 mesecev redne menstruacije, nato pa so se mi začeli ciklusi daljšati, lasje izpadati kot nori itd. Vse se je umirilo z drugo ali tretjo redno menstruacijo, ki je prišla par mesecev po začetku zmešnjave. Tudi meni so takrat (sicer kar na pamet, brez preiskave hormonov) postavili diagnozo PCOS, vendar temu nisem pripisovala večjega pomena (ker sem imela pač potem redne cikluse), razen tega, da izjemno težko izgubljam kilograme, ki jih zlahka pridobivam. Zaskrbelo pa me je, ker nisem zanosila po nekih 3, 4 mesecih od odločitve za otroka. Naročila sem se h G, se dogovorila za UZ rodil, pri čemer je bila ugotovljena mini mini pregradica, ki je niso priporočali operirati, postavljen je bil sum na miom (tudi mini majhen), poleg tega pa je G ugotovila, da ni velike verjetnosti, da imam policistične jajčnike, kljub temu da je možno, da presnovno motnjo pa imam, ker sta bila oba jajčnika na UZ popolnoma lepa, gladka, skratka šolska. Po UZ pregledu sem dobila še dve menstruaciji, druga je bila zaenkrat zadnja (za nekaj časa). Ratalo je, ko je moj dal skozi že spermiogram, ko sem se sprijaznila, da bo pač trajalo in da bom pač še hujšala (tega sem se tudi zelo veselila, ker sem končno imela res pravo motivacijo), potem ko sva bila na dopustu (bebico sva "naredila" potem, ko sva bila že doma), na katerem sem pred O spila tudi nekaj piva (pravijo, da je dobro za folikle). Tudi jaz sem imela že pred nosečnostjo pri zdravniku vedno povišan pritisk (doma pa normalnega). Isto je v nosečnosti, samo da mi je še bolj poskočil, ker sedaj me je strah zdravnikov za dva in ne samo za enega. V večini gre pri meni za sindrom bele halje, kljub temu pa jemljem tablete proti pritisku. Dokler mi ga ne zbijejo nekam v poden in dokler se dobro počutim, je vsaj moj G malo bolj miren, ker jih jemljem, pa seveda jaz tudi. Bala sem se tudi nosečniškega diabetesa, ki pa sem se mu izognila, saj je bil obremenilni test z glukozo negativen. Aja, pa še glede kg v nosečnosti. Jaz sem od zanositve pa do prvega tehtanja pri polnih 9t. skorajda zagotovo shujšala kakšnih 8, 9 kg. Skorajda zagotovo pravim, ker se nikoli ne tehtam doma, ker se ne maram tehtati in ker so mi vse hlače in vse ostale stvari postale prevelike in to kar precej. Od tega prvega tehtanja pri G pa do danes sem še vedno na -2 kg (do 19. tedna je šlo samo dol, dol, dol, potem pa malo gor), pa sem že skoraj 6 mesecev noseča. Še vedno so mi prav vse moje normalne hlače, vendar bom sedaj vseeno začela nositi nosečniške hlače, že zaradi udobnosti. Seveda je še vedno prisoten strah, da bo šlo kaj narobe, ker to tveganje še vedno obstaja in je popolnoma realno. Pač smo bajsike vsemu temu bolj podvržene. Skrbno spremljam tudi srčne utripe z Angelsoundsom, skrbim, da dovolj počivam, zdaj ko je bolj mrzlo, sem sicer ratala lena za sprehode, prej pa sem se sprehajala vsak dan vsaj 20-30 min. Opazujem svoje telo, če bi začela nenadoma slučajno ful zatekati (preeklampsija, hellp), poleg tega pa skrbim, da vsak dan spijem vsaj 2 do 2,5 l navadne vode - sicer lulam kot nora, ampak vsaj vem, da so moje ledvice v odlični kondiciji. Aja, pa tudi G me ima pod strožjo kontrolo - pregledi na 2-3 tedne, dve morfologiji, kmalu mi bo naredil ponovni UZ za kontrolo rasti in pretokov. To vse me pomirja, vem, da sem v dobrih rokah. Tako, twetka, to je moja zgodba. Upam, da bo še naprej vse okej, tebi pa želim veliko sreče in uspeha in stiskam pesti za vaju! Uspelo vama bo, v to bodi prepričana!!!
|