IZVIRNO SPOROČILO: ThinkPink

Moja je bila tudi svoj čas groza in obup, kar se tiče uspavanja. Do 14m sem jo mogla nositi po rokah in ji pet in ko je zaspala, sem jo položila v posteljico, kjer se je ponovno zbudila in jovo na novo. Kriva sem bila sama, saj sem jo od male pikice tako navadila. Ko sem bila že čisto adijo, zmučena in puklasta od prenašanja 10 kilskega dojenčka okoli, pa sem se načrtno lotila drugačnega uspavanja in moram reči, da sem trenutno najbolj srečen človek na svetu - dam jo v posteljico, polubčkam, rečem lahko noč in v roku 10 minut sama zaspi.

Prva stvar, ki sem se je lotila je bila, da sem uvedla do pikice natančno vsak dan isto rutino:
1. kopanje ob 18h-18.30
2. večerja ob 18.45 - 19.00
3. do 19.30 igranje, cartanje, gledanje albuma, knjigice
4. umivanje zobkov
5. posteljica, lahko noč in ajo, ajo.

To učenje samostojnega uspavanja je trajalo ziher ena dva do tri mesece, da se je povsem navadila. Na začetku se je vedno jokala, pa sem jo šla malo pobožati, pa tudi kako nino nano sem zapela, nikoli pa je nisem več jemala ven iz postelje. In se je navadila. Zdaj pri skoraj 2 letih že sama reče: ajo, ajo in sama gre proti posteljici...kaki luksuz. :)

, moja je glih danes stara 14m in se še vedno na rokah uspavama, ker je najhitreje. Sem že poskusila variante, ampak je tako jokala, prav tisti jok, mami pridi k meni . Drugače spi v svoji posteljici (no vsaj prvi del noči ), ampak noče sama zaspat, četudi sem ob posteljici. Vem, da bi morala bit vztrajna, če pa mi je tako hudo ko joka in zvečer je moja energija