Vijoličarka
|
Najprej bi hitro, če še niste, uredila lastništvo hiše. Če ste vsak prispevali pol, potem je pol hiše vajine, pol pa je pripada tastu in tašči. Potem bi razdelila pritličje in brat naj se naseli v tisti del, ki pripada tastu in tasti, do vajinih prostorov pa nima pravice.
Če bo punca od brata kaj kvakala, jo takoj postavi pred dejstvo, da si ti na svojom, onadava sta pa tam zaradi dobre volje tasta in tašče, ne zaradi vajine dobre volje. Tast in tast imata pravico, da s prostori, ki pripadajo njima, počneta kar želita, nimata pa pravice, da razpolagata v dobro lenega drugega sina s tistimi prostori, ki pripadajo vama. Lastnino točno razdelite - predvsem vse 'skupne prostore' v pritličju in to vpišite v zemljiško knjigo.
Skratka, takoj je treba razjastniti, kdo je tu lastnik, kdo je bil investitor. Ko bo lastništvo vpisano v zemljiško knjigo (in dokler ne bo, o tem ne bi govorila s tastom in taščo, ker nikoli ne veš, kaj ljudem v glavo pade), pa lahko, če bodo razmere nevzdržne, prodata svoj del hiše in z izkupičkom ustvarita nekaj svojega.
Žal je videti, da gre tu spet pa primer otroka, ki dela in se trudi in se temu posledično znajde v življenju (tvoj mož) in za otroka, ki je sebičen, razvajen in len (brat). Ampak staršem se smili revež, ki pač nikoli ne bo sposoben narediti nič svojega, pa se jim zdi, da mu morajo bolj pomagati in skozi prste gledati, kot tvojemu možu.
Kratkoročno lahko torej storiš samo to, da bratu odmerite čim manjši prostor v hiši, da se ne bo počutil preveč udobno.
Poskusite tudi tašči in tastu predlagati, da prodate, kar ste doslej naredili, si razdelite izkupiček, vidva pojdita ustvarjati po svoje, tast in tašča z revežem bratom pa posebej. Pač povejta, da razumeta, da si tast in tašča želita poskrbeti zanj, ampak vidva do brata nimata nobenih obveznosti. Tako bi bilo še najbolj prav in mir v hiši. Pač, tast in tašča ne moreta imeti vsega - v bližini tistega otroka, na katerega računata, da bo poskrbel zanju, hkrati pa še na račun tega otroka ujčkati potuho dajati lenuhu. Če sta pravična, bosta to razumela.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Prosim za nasvete, ker sem čisto obupana. 
Oprosti, ampak raje do konca življenja živim v stanovanju sama s svojo družino. 
), vidva pa popušila ostalo polovice hiše. Kdo bo pa plačeval položnice? Si jih boste delili na pol? Pa kurjavo, pa vlagal v hišo, ko bo potrebna popravila, če že sedaj nimata denarja, službe? Pa pomival skupne prostore, pospravljal dvorišče? Vse to so stvari, ki pridejo s skupnim življenjem. Verjemi, potem bo šele za znoret. Se pa strinjam z Mič, ven ne bi šla, zakaj bi se umikala (pol te lahk vsi pohodijo), onedva nimata kaj iskat pri vas, tudi začasno ne, ker se ju potem še znebiti ne bosta mogla. Bodita vztrajna .Če že sedaj nimata onedva vesti, jo ne bosta imela NIKDAR! Zakaj pa ne bi šla v staro bajto, kjer sedaj živite vi?
