Anonimen
|
Najprej se vam opravičujem,ker sem na nepravi strani,namreč samo tu sem lahko anonimna.Lahko me tudi brišejo.
Naša težava je sledeča:doma imamo imamo 8 let starega sina.Na momente sem že tak obupana,da nevem več kaj naj storim.Ne uboga poplnoma nič.Vsako stvar mu moramo stokrat rečt,da nas sploh kaj šmirgla.Njegovo obnašanje je katastrofa.Nonstop se pači,afna....Z možem se kar naprej dereva na njega.V trgovini hoče vsako stvar,izsiljuje igrače,ko pa včasih željeno stvar dobi je pa dober kot med.
No,pa da ga ne bom samo grajala,naj povem tudi to,da zna bit zelo vredu fant(če hoče),ubogljiv itd.
Kar se pa šole tiče je pa slika čisto drugačna.Je poslušen,ubogljiv rad računa,piše,bere.Ko pa je DOMA potrebno delat vaje,naloge in drugo pa tok zateži,da ni nč iz njega.In posledica je zopte slaba volja in dretje.Oba z možem se mu posvečava,tu ni razloga,da bi bil zato takšen.Imava ga rada,vendar včasih me spravi tako daleč,da se zjokam na mile solze in se sprašujem zakaj je moj otrok tak.Zakaj ni bolj priden....
Noče se umivat,zato se vsak večer skregamo zaradi umivanja.Pa tud sram me je povedat da včasih pomislim tud na to,da bi ga kr nekam dala,res tak sem obupana.Nevem,kje sva naredila napako.Doma imamo pa tudi dojenčka(6 mesecev).V drugo sem s težavo zanosila,zato je tudi taka razlika med njima.
Da ne boste mislili,da imava malega bolj rada,oba sta na prvem mestu v mojem srcu,ampak res sem včasih tok obupana,da ne vem kam naj se obrnem.
Prosim,če me lahko malo potolažite.Nevem,mogoče sem imela prevelika pričakovanja od njega,zdej ko pa ni tako sem pa razočarana.Nisem slaba mama,skrbim za njega,sedim zraven,ko se more učit,pogovarjava se veliko,vendar včasih so taka obdobja,ko je takšen kot hudič.
Oprostite za čudno pisanje,sem tako žalostna,da komaj zadržujem solze.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Pa skoz odgovarja, pa vsi smo sitni, tečni, pa zakaj mora imet glih on take starše? Samo veš kaj, mogoče je to določeno ljubosumje na dojenčka. Ker najin je pa ljubosumen na naju ( s komentarji vidva se skoz lubčkata, pa mene noben ne mara...). S tem išče pozornost. Vem pa, kako je to naporno psihično. Ni lepo, vendar si kak vikend tudi sama želim, da bil zopet spet ponedeljek. ČE želiš še kako debato na to temo, mi piši na zs.
no, kot si napisala bi znal bit tvoj sin takšen mali vragec... Ja, tudi jaz sem imela pred 2 leti takšne težave(ko je imela mala 9 let), vendar sem se posvetovala z vsem ki so se mi zdeli primerni da mi pomagajo pri tem...(recimo, kakšna druga mamica ki je imela takšne težave) in jih je tako rešila. Spomnim se, da je predlagala, da vedno ko bo takšna, da naj se ne dereva na njo, ampak samo z lepimi besedami in tako jo to razkuri še bolj, vendar s časoma ji ni več jasno zakaj samo z lepimi besedami in počasi se tudi sama ne dere več na naju. In palilo je.
Recimo, včasih je rekla "tega ne bom jeda" na ves glas, jaz sem ponavadi rekla, "ja boš" in tako se je začelo...potem pogovru s prijateljicami ko je spet rekla da česa pa ona ne bo, pa sem rekla saj ni treaba, boš pa lačna. In res je bila-celih 24 ur ni spravila grižljaja hrane, zaradi njene trme, skos je jokala, da bi pa oa neki druzga jedla in še nepraj sem ji govorila da pa drugega niamamo in če hoče lahko na lep način pove da bi nekaj drugega. Drug dan je presenetljivo pojedla vse kar sem ji dala in od tistega časa naprej lepo je vse. Pa ni samo ta primer. Drugi je recimo, ko ni hotla zvečer it spat in je skos hodila ven s postelje, celo enkrat sem jo vlekla po tleh nazaj. Kot sem rekla po tem pogovoru z drugo mamico - mojo prijateljico mi je svetovala, da naj jo zaprem v sobo, naj ji dam na mizo za pit( ker to je najpogostejši izgovor da potem skos vstaja) in naj se dere celo noč, če bo hotela-in prav je imela 2 dni zapored se je mala drla do 2.30 zjutraj in zjutraj je vstajala kot mesečnik-vendar se je tretji dan vdala in šla spat točno ob določeni uri. Zdaj moram reči da po dveh letih tudi kakšno "pribije" na plano (probava)
Točno tako kot je napisla predhodnica. Predvsem ga spodbujaj pri vsem kar dela. Če kaj postori, ga pohvali in z malenkostjo nagradi mogoče s kakno exstra čokolado. Recimo sama sem bila tudi takšen problamatičen otrok. In mama je rekla da me je začela oponašat. ČE sem se metala po tleh se je tudi sama vrgla in z mojo histerijo je prešlo na smejanje. Sčasoma ko me je takole "oponašala" pa je rekla mama da me je potem sčasoma minilo. Uf upam da moja dojenčica ne bo takšna kot jaz. 
