ČebelicaMaja
|
Jaz sem pri prvi dodajala in dojila 6 mesecev, ko se je potem sama odstavila. Sem se trudila in trudila, pa ni šlo, potem sem se nehala sekirat in dodajala sem brez slabe vesti. Sedaj sem mislila, da bo šlo lažje, ker je otrok drugačen, jaz z več izkušnjami, pa vseeno ni steklo- in se sploh ne sekiram, glavno je, da je otrok sit in se mu dobro godi, jaz pa tudi uživam, da mu dam vsaj malo tistega dojenja, ki ga tako potrebujejo...zato vztrajaj, samo zorganizirat se moraš tudi ponoči- v flaško že zvečer daj nekaj prahu, v termovko toplo vodo, v eno flaško pa mrzlo prekuhano vodo- če jo pač še prekuhavaš... in obrok je ponoči pripravljen v 1 min.- moja prva je bila tudi tak nepotrpežljivko, da je bilo joj...z dojenjem pa nadaljuj dokler boš lahko, če ti paše... Vsem tistim pa, ki pravijo, kako veš, da je otrok lačen... moja se je kljub pogostemu dojenju samo drla in drla-cel teden, potem je moja mami (ki je babca) rekla, da zdaj pa dost (tud premalo je pridobivala na teži) in smo ji dodali flaško in od takrat spi ponoči celo noč... in dojila jo bom, dokler bo sama želela... poenostavi stvari, pa bo šlo, boš videla.
_____________________________
Življenje je plamen, ki dogoreva, toda vsakič, ko se rodi otrok, znova zažari. (George Bernard Shaw)
|