krfjolca
|
IZVIRNO SPOROČILO: rija
zakaj pa bi moral biti neki mejnik, da začnemo brati pravljice zakaj enostavno želimo, da bodo naši otroci bolj "pametni" od drugih in bodo pri recimo enem letu "požirali" informacije, ki jim jih želimo MI posredovati, zakaj ne pustimo času časa
Deloma imaš prav, po drugi strani pa mejnik za vzpostavitev otrokovega pozitivnega odnosa do knjige dejansko obstaja. Strokovnjaki bralni razvoj delijo na štiri obdobja, v katerih se kažejo bralni interesi - prvo je obdobje praktične inteligence in traja samo do 2. leta starosti. Za bralni razvoj je bistveno, da se otrok že v tem času zanima za slike in slikanice, o katerih mu starši pripovedujejo in pozneje berejo. Nekako po 2. letu starosti pa se začne obdobje, ko otrok že posluša zgodbe in pravljice. Tretja stopnja je po 7. letu, četrta pa po 12. letu. Zamujen mejnik je tako kot pri drugih razvojnih področjih precej problematičen, ker kasneje ne moremo priti do take stopnje, kot bi lahko prej. Enako je npr. pri fini motoriki.
Strinjam se, da posiljevanje otroka z literaturo nima smisla, saj s tem ne moremo doseči, da bi imel otrok knjige rad, je pa dejansko pomembno, da najdemo en način, s katerim otroku knjigo približati. Ni dovolj, da predenj postavimo kup slikanic in čakamo, da ga bodo začele zanimati - to nima smisla. Puščanje času čas, kot praviš, je pri tej zadevi slab način, ker se otrok sam od sebe ne bo začel zanimati za knjige, saj niti ne ve, kaj mu ponujajo. Starši si morajo vzeti čas, se usesti z otrokom, najti primeren trenutek, ko je otrok umirjen, itd. Nekaterim otrokom je dovolj, da mu kažemo slikice v knjigah in pripovedujemo o tem, drugim je treba zadevo predstaviti drugače - morda s petjem ali igranjem na inštrument (če znamo), če gre za slikanico s pesmicami. Na voljo so zvočne knjigice, knjige s teksturami, postavljanke, kopalne knjigice, ki so super za otroke, ki jih navadne knjigice ne potegnejo. Eden od načinov je, da zgodbico predstavimo z lutkami, včasih pa je dovolj že dovolj živahno, kar malce bolj "igralsko" pripovedovanje zgodbe.
Pri vsem tem niti ne gre zato, da hočemo, da so naši otroci pametnejši od sosedovih, ampak da vsak starš nekako želi iz svojega otroka potegniti najboljše. Ne na silo, ampak tako, da podpiramo in spodbujamo tiste sposobnosti, ki so mu prirojene. In pozitiven odnos do knjige je zelo dobra popotnica za kasnejše življenje, razgledanost, uspeh.
< Sporočilo je popravil krfjolca -- 21.10.2008 13:46:15 >
_____________________________
Anžetko Bosopetko in Sarica Košarica :D
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
je stara skoraj 14 mesecev. Ko ji poskušam prebrat kakšno pravljico, je sploh ne zanima. Pa probam počasi, pa s "taveliko lučjo" pa s "tamalo lučko", ....vse...in sploh ne porajta, da ji berem in se špila po svoje. Kdaj ste vi kaj začeli s pravljicami oziroma kdaj so malčki pokazali interes?
meni se zdi, da ko bo malo starejša in bo več razumela, da bo bolj zainteresirana.
reče, če neč več pravlic ne bereva in takrat sem spet vzela v roki knjigo in mu začela brat pa ga malo spraševat kdo je na sliki itd., no in od takrat naprej spet vsak večer bereva in ga ne prepričam, da bi šel spat brez nje
. 
