mateja80
|
Lep pozdrav. Se bom pridružila zagovornicam EA. Sama sem jo imela januarja letos in imam čist pozitivno izkušnjo. Moram povedat pa, da se mi je dogajalo isto kot tebi, pikapolona2. Odnos sester, babce in anesteziologinje je bil nikakršen. Seveda se je to dogajalo v KRANJU. Če še enkrat slišim ali pa preberem kak članek o tem, kako so dobra porodnišnica bom bruhala. Najprej je bil že to problem, da mi je voda odtekla malo do enih ponoči in so me podobno kot je tudi ena že opisovala tu gor, poslali nazaj v sobo. Tam seveda nisem mogla ležat in sem hodila po tistem groznem hodniku, tema, tišina.... Groza. Ponoči bit tam je katastrofa.No, ko so bili popadki že nevzdržni (na tri minute) sem poklicala sestro in sva šli dol. Spet na ctg, nato klistir, želela sem poklicati moža, pa mi še ni dovolila. Tudi spodaj sem sama hodila po hodniku, predihovala popadke, hodila na wc in se hladila z vodo. No, po tretji prošnji mi je Romšakova dovolila poklicati. Rekla sem ji tudi, da sem zmenjena za EA in kdaj bo. Ful so flegma tm, berejo časopis, ti pa napol v komi hodiš sam okrog in prosiš. Jst sm se počutila kot žival, res. Bil je moj prvi porod in sem si predstavljala, da bova z mojim lahko skupaj od začetka do konca, pa mi tega niso omogočili. No, po dobrih petih urah že kar hudih popadkov me je vendarle poslala v porodno, pol mi niso mogle dat igle v žilo, ker so mi žile od napetosti pokale..Samo sranje. No, pol pride anesteziologinja in me najprej sprašuje zakaj sem se odločila za EA? Če še nisem slišala za Ultivo. Ji komaj uspem povedat, da sem se pač odločila za to. Končno me okrog šestih priklopijo. Vmes sem še slišala, da sem prva letos, ki ima EA pri njih (kaj mene to briga??). Pa menile so se "od katere bom" (pri kateri babici bom rodila). No, potem pride moj in naenkrat so vsaj za pol bolj prijazne. Vstavitev EA skoraj nisem čutila, je pa mogla dvakrat vstavit. In potem olajšanje!! Jst sm ji kr rekla, da naj še več doda, čeprav so se mi noge začele "guncat". In tako smo predihavali popadke naprej z veliko (ene 75 %) manj bolečin. Do približno desetih dopoldan je bilo v redu, potem so se pa odločili malo zmanjšat in privit ta umetne. In spet naprej. Nato kar naenkrat začne eden od aparatov piskat in mene postane ful strah, da je z malim kaj narobe (babca je hodila le na vsake pol ure pogledat, drugače sva bila sama). Ker nikogar ni bilo naokrog je šel moj iskat sestro (baje je nastopil bolj grobo in jih rekel kje, da so zdj vsi, ker eni aparati piskajo..) in v minuti priletita babca in še ena, rečeta zdj bomo pa rodili in potem se šele začne tisto pravo. Una se mi meče po trebuhu in me zmerja, da naj ne iztegujem tako vratu, da naj imam zaprte usta in oči itd. Po par res težkih pritiskih pa se je rodil najin sonček, ljubezen najina. Res, splačalo se je in razen osebja v por.je vse, kar je bilo težko pozabljeno. Potem sledi še šivanje (ful sm bla strgana in prerezana saj je imel mali obseg glave 38 cm),kar pa skoraj nisem čutila, ker mi je dal dve injekciji. Pa seveda še tistih par groznih dni v porodnišnici, ko se sestre na oddelku prepirajo za vsako malenkost in jezo stresajo tudi na bolnice. Meni naprimer niso že v porodni vzel iz hrbtenice cevke od EA in je imela sestra potem pripombo, da "kdor je to dal notr naj pa še vn vzame, ona ne bo".No,največje olajšanje pa je bil prihod domov in ostalo crkljanje. Skratka, EA lahko samo priporoča, po možnosti ne v Kranju, saj, če se še enkrat odločim rodit ne mislim več tja. Prej se je potrebno zmenit z anesteziologom (pr men ni bil isti na razgovoru in v porodni). Meni je omilila vsaj 75% bolečine, brez posledic zame in za sončka. Želim vam čim lažji porod in veliko sreče! mateja
|