Tisana
|
Oj Lotty4,Midva, ko jo enkrat dava v ležeč položaj v naročje (seveda mora kazat tudi kakšen znak zaspanosti, ali pa mora biti toliko ura zvečer), je več ne dvigava. Tudi naju pogosto boža po obrazu, vleče za lase,... in midva se pač temu izogneva tako, da umakneva glavo in ignorirava. Jaz ji nežno pojem ali pa samo brundam, jo zibam in hodim gor in dol po dokaj zatemnjeni spalnici. Če začne jokati in se zvijati, jo nežno privijem k sebi, mogoče pobožam po čelu, ter še naprej izvajam vse že napisano. Navadno se ta jok neha po nekaj deset sekundah in ponavadi potem takoj zaspi, ali pa se še parkrat ponovi. Vem pa, da niti en otrok ni enak. Napisala sem, kako midva uspevava v uspavanju naše pupe. Mogoče pride kaj prav. Aja, pa še to: eni mislijo, da morajo otroci non stop spati. Naša čez dan spi bore malo. Je sicer popoldan že zelo utrujena, ampak se kar igra in igra. Je pa res, da takrat pogosteje plane v jok - če se npr. malo prekucne ipd. Se mi zdi, da je ta starost nekako tisto obdobje, ko že zares ugotovijo, da se okrog njih ful dogaja, da lahko sedijo, se kotalijo, mogoče že plazijo, protestirajo, trmarijo, izražajo svojo voljo,... zato pa tudi veliko več smejijo, nagajivo in pomenljivo gledajo,... No, da ne bom predolga. Sedaj si pa zamisli, da bi morala ob vsem tem dogajanju spati  , pa saj bi me kap
_____________________________
V mladosti zamujenih norosti ne more nadomestiti vsa modrost starosti. (Bertrand Russel)
|
Natisni
ko pa je zaspal pa sem ga preložila v posteljico
Ja, in to je tisto, kar otrok potrebuje pri pol leta in še tudi kasneje - bližina, toplina, bitje maminega srca, ljubezen, nežnost, občutek varnosti, zaupanje,...
