 |
RE: Uspavanje dojenčka, ki se plazi
10.8.2008 21:39:17
|
|
|
|
Tisana
|
Mala pikica, tudi midva imava izredno živahno punco. Do nekje pol leta ali pa malo čez je zmogla zaspati sama. Sva jo položila v posteljico, pa je zaspala. Potem pa, ko se je začela obračati na trebuh,... pa je zanjo zaspati postalo pravi problem. Nekaj časa je čez dan še pomagalo, če sva jo vozila v vozičku, potem pa ni zaspala niti v njem, niti v avtu,... Edino, kar vedno vžge, je, da jo nosim v naročju, hodim gor in dol, se zibljem, mogoče pojem tudi kakšno uspavanko,... Vse skupaj načeloma ne traja več kot 10 minut. Meni je bilo to v začetku ful odveč - a zdaj se bomo pa kar nosili, da bomo zaspali, potem sem pa pogruntala, da so te še eni redkih trenutkov, ko se lahko stiskava in crkljava skupaj. Tako imam sedaj te trenutke prav rada. Razen seveda, ko se s trmarjenjem upira spanju, pa me ščipa za roko, se zvija, nerga,... Ampak, tako je to, vedno bolj znajo izraziti svojo voljo, vedno bolj so samosvoji. Jaz enostavno verjamem, da bo tudi to obodbje uspavanja minilo in da bo spet znala zaspati sama ali pa bo takrat enkrat mogoče dovolj pravljica za lahko noč. Za enkrat takšen način uspavanja pri naši živahni frajli niti ne pride v poštev - ni šans da bi ležala pri miru samo zato, ker jaz berem neko pravljico 
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Včasih se nam podobno dogaja tudi ponoči. Seveda se s tem čisto prebudi in spet traja tudi do dve uri, da nazaj zaspimo. Pa še to... Da bi ga pustila do onemoglosti jokati... Prvič se mi zdi že pet minut neprekinjega joka zelo dolgo, kaj šele pol ure ali celo eno uro, drugič pa Gašper pri malo daljšem jokanju kar zadržuje sapo, se mu barva na obrazu spreminja že kar v vijolično. Takrat pa ga resnično več ne upam pustiti jokati. 
. Pa sem ga enkrat probala na mojo posteljo dat: jaz na eni strani, mož na drugi, 
pa na sredini in mu je tati bral pravljico. Tako se je ful umiril...potem pa v njegovo posteljico, uspavanke in sem šla. Drugače mu redno pojem, ampak sem te dni totalno brez glasa in ne gre. Velikokrat ga umirim tudi s svojim glasom in sicer tako, da mu pridem zelo blizu glave in mu šepetam: "lahko noč fantek, lahko noč luna, lahko noč zvezde, lahko noč: vse kar sva tisti dan videl...." Po svakem lahko noč, pa mu ljubčka dam....pa kr hitro zaspoi, ker je to ratal en ritual 
...pridna je. 
