ninataja
|
Sama sem nekaj časa razmišljala o psu in seveda sem se malo pozanimala o pasmah, malo povpraševala pasje šole, kinološka društva - le tako dobiš informacije iz prve roke. In potem sem začela klicati okoli za legli in veliko vzrediteljev je bilo takih, katerih psi so bili kao rodovniški, samo ker je bil to 8 mladič v leglu niso dobili rodovnika. Hja ... če se ne bi prej pozanimala ne bi vedela in bi nasedla, tako sem pa vedela da to ni res in da tu nekaj smrdi. Potem se mi je življenje obrnilo na glavo in žal sem mogla pozabiti na psa.  Najbolje je, da si že vnaprej rezerviraš psa. Povečini imajo psarne objavljene kdaj pričakujejo leglo in da zbirajo rezervacije - tako imaš tudi ti čas da spoznaš mamico in kasneje tudi vse mladičke ter da vzreditelj spozna tebe. Dober vzreditelj ne bo nikoli prodal psa nekomu, ki je agresiven do psa in bi ga šolal za ustrahovanje in ubijanje.
Še več informacij lahko dobiš na strani mojpes.net. Vsakemu priporočam branje forumov, saj vseskozi uporabniki opozarjajo na čudna legla iz oglasnikov.
Za konec pa bi prilepila še nekaj iz strani mojpes in sicer je besedilo napisala uporabnica Jana in mislim da ne bo imela nič proti, saj gre za ozaveščanje ljudi in zahteva branje pred vsakim nakupom živali - pa naj bo to pes ali mačka.
Kako nas ne more nihče nategniti in zakaj nam ni treba samo slepo zaupati prodajalcem?
˝Ko kupujemo psa, so prav vse stvari preverljive, zato v nobenem primeru ne vzdrži izgovor "nisem vedel".
Za psa se začnemo zanimati že mnogo pred njegovim rojstvom, saj mora biti nakup načrtovan, pasma premišljeno izbrana in podatki o posameznih vzrediteljih zbrani. V času do pravega nakupa lahko preverimo vse mogoče informacije in razrešimo vse svoje dileme.
Za točno določeno leglo lahko že pred kotitvijo zahtevamo od prodajalca vpogled v dokumentacijo, predvsem v rodovnika pasje matere in očeta. S temi informacijami se spravimo na internet ali k pogovorom z drugimi lastniki in poznavalci pasme in premislimo ter predebatiramo vse razpoložljivo, kar najdemo in ugotovimo. Poskusamo izvedeti vse o prednikih našega bodočega psa, koliko je še živih, kakšna je bila življenjska doba posameznikov, kakšne bolezni so jih spremljale v njihovem življenju, kako so izgledali in podobno. Lahko celo poiščemo nekatere lastnike teh prednikov in se z njimi pogovorimo.
Od prodajalca zahtevamo čim več informacij o pasmi, tako o zdravstvenih in karakternih zahtevah, o zahtevah za nego, o morebitnih težavah, ki jih je imel s svojimi psi ... Ni nam treba verjeti na besedo, temveč lahko večino, kar nam pove, preverimo z drugimi lastniki, v napisanem na internetu ...
Ko se psi skotijo, jih hodimo obiskovat glede na "politiko obiskov", ki jo določi vzreditelj, vsekakor vsaj 2x ali 3 x pred resničnim prevzemom psa. Na teh obiskih opazujemo vzreditelja, kako ravna s psi, kaj jih je že navadil in kaj jih še navaja, kakšen odnos ima do pasje matere in ostalih psov, ki živijo z njim in podobno.
Ko je treba prevzeti psa, se preveri tetovirna številka in njena ustreznost z dokumentacijo. Če karkoli ne štima, psa pač ni za kupiti, če je vse v redu in številke štimajo, ne moremo biti v dilemi, da je šlo kaj narobe.
Preverimo knjižico o cepljenju, kjer morajo biti žigi uradnih veterinarskih ambulant in ne "kar nekaj". Če smo zelo nezaupljivi, lahko na podlagi teh žigov točno preverimo, ali je bil naš mladič res cepljen proti kužnim boleznim prav v navedeni ambulanti. Če se podatki kje ne ujemajo, pojdimo brez psa domov. ˝
_____________________________
Za cilj si vedno izberi luno. Saj če padeš še vedno pristaneš med zvezdami.
|
Natisni
Je pa res da smo ga kupili pri znanem vzreditelju, ki ima vlečne pse na Pohorju.
