BAMBINA_
|
Ma ne vem, a sem jaz tako brezčutna, ampak mene tako nervirajo ljudje, ki non-stop samo jamrajo o svojih boleznih, se samopomilujejo, pa kaj vse jih matra. In potem brskajo po bukvah in netu, katere bolezni vse imajo, si postavljajo diagnoze in so potem malodane že na smrt bolani. Jaz navadno tem neskončnim litanijam odgovorim; Ko te bo dosti bolelo, boš že šla k zdravniku. In potem so valda užaljeni, ker ne sočustvujem z njim, kako zelo da so bogi. Pa da ne bo pomote, imam tudi sama nekaj kroničnih bolezni, zdravila bom morala vsak dan jesti do konca življenja, bila na operaciji MV... Ampak mi te bolezni ne krojijo mojega življenja, še majn, da bi razmišljala in se pogovarjala samo o tem. Se pač ravnam po navodilih, da omilim težave. Pri takšnih, ki samo jamrajo se mi pa zdi, kot, da nimajo nič od življenja in na tak način vzbujajo pozornost in pomilovanje drugih. In bohnedaj, da kdo drug omeni, če ga kaj muči, ker ne, oni so najbolj bogi, najbolj bolani... Ma ne bom pozabila, ko sem svojega malega v roku slabih dveh tednov 2x oživljala, dobesedno se mi je v naročju izgubljal, ko so ga potem na PeK priklopili na monitor je naredil 2, 3 vdihe na min in je potem moja preljuba tašča ves čas obiska jamrala, kako boga je ker je imela rahlo zvišano raven sladkorja v krvi... Eh, sem se morala malo spihati, ker sem ravno spet poslušala polurno stokanje...
_____________________________
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.• *...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...* •*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
|